Jul 27

RTV SLO, 27.7. 2008 

Podatki kažejo, da se je rast cen stanovanj v Ljubljani tako rekoč ustavila, cene starih stanovanj pa so se celo znižale.

Kot je za MMC povedal urednik nepremičninskega portala Slonep Mako Puschner, je analiza oglaševanih cen stanovanj v Ljubljani za junij 2008 pokazala, da se je rast oglaševanih cen tako rekoč ustavila. Ker oglaševane cene svoje gibanje kažejo z zamikom, pa bi lahko sklepali, da se je rast sklenjenih cen ustavila že nekoliko prej.

Celoten članek si lahko prebereš na:

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=179173&rss=1#1217166159

Jul 26

Torej - kaj je novega na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj? Ponujamo nekaj zanimiviha naslovov.

25.7. 2008:  Tekoča gospodarska gibanja

Tekoča gibanja v grafih in tabelah

24.7. 2008: Maja Kersnik: Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije (2005, 2006 in 2007)

11.7. 2008: Ekonomski izzivi 2008

 posamezna poglavja:

I. Konjunkturna gibanja

II. Fiskalna gibanja in politika

III. Razvitost finančnega sektorja in gibanje finančnih tokov

IV. Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti

8.7. 2008: Poročilo o razvoju 2008 

Publikacija v celoti.

 Seveda dodajamo spletno stran UMAR-ja:

http://www.umar.gov.si/

Jul 26

V spodnjih vrstih lahko dostopate do nekaj zadnjih zelo zanimivih EUROBAROMETER raziskav:

PRIČAKOVANJA EU DRŽAVLJANOV O SOCIALNI REALNOSTI ČEZ 20 LET

PRIČAKOVANJA IN IZKUŠNJE V ZVEZI Z DISKRIMINACIJO NA PODROČJU STANOVANJ, ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, IZOBRAŽEVANJA, KUPOVANJA IZDELKOV IN UPORABLJANJA STORITEV  

MLADI IN DROGE

Več raziskav pa lahko seveda pogledate direktno na splatni strani EUROBAROMETRA.

Jul 26

Po poročanju EUROSTAT-a je leta 2007 bilo zaposlenih oziroma poslovno aktivnih 218,5 prebivalcev. Skupna stopnja zaposlenosti starih med 15 in 64 let je bila 65,4%, kar je malce več kot 64,5% leto poprej. Stopnja zaposlenosti za ženske je bila leta 2007 58,3%, kar je spet več kot 57,3% leta 2006.

Več številk si lahko preberete na spodnji povezavi:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/pls/portal/docs/PAGE/PGP_PRD_CAT_PREREL/PGE_CAT_PREREL_YEAR_2008/PGE_CAT_PREREL_YEAR_2008_MONTH_07/3-22072008-EN-AP.PDF

Jul 26

Pred nekaj dnevi se je na spletnem portalu Razgledi. net pojavil članek, v katerem si lahko preberemo besede Bogomirja Kovača in Igorja Mastena o liberalizmu. Pa si za začetek preberimo nekaj besed:

Bogomir Kovač:

Koncept ekonomskega liberalizma s privatizacijo vsega in deregulacijo trgov ni nadgradnja, temveč razkroj takšnega sistema. Ko se je začel širiti v 80. letih, je postal celo nekakšna mantra, ekonomska vera sodobnega sveta. Nekateri so Hegla obrnili na glavo in govorili, da je to dokončna zgodovina sveta. Toda kadarkoli si je ekonomski liberalizem priboril malo več prostora, je spravil tržni sistem v težave. Ker ga je pretirano dereguliral, ga je napravil za socialno nevzdržnega. Finančna anarhija je del te zgodbe, od koder izhajajo potem krize realnega gospodarstva. Nobenega dokaza ni, da bi lahko kot sistem obstajal dlje časa.

Igor Masten:

Zanimivo je tudi Kovačevo razmišljanje, kaj naj bi “globalna kriza liberalnega sistema” pomenila za Slovenijo. Bojda je liberalizem umrl tudi pri nas. Celo kot ideja, saj se nekateri liberalci preobražajo v bolj socialno smer. Če dejansko pogledamo program reform, ki ga je sprejela ta vlada, je res, da je bil zelo liberalno zasnovan. Vendar praktično nič zares liberalnega v njem ni bilo realizirano.

Celoten članek si lahko preberete na spodnji povezavi:

http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/
 

Jul 24

Na spletni strani Financ si lahko preberemo članek Lane Dakić “Renault bo odpuščal v Evropi”. Tako je - Renault bo po poročanju BBC-ja odpustil približno 5000 delavcev po Evropi.

In to v času, ko se mu je v prvih šestih mesecih povečal dobiček za 37 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani - z 1,07 milijarde evrov na 1,467 milijarde evrov….

Celoten članek je dosegljiv na spodnji povezavi

http://www.finance.si/219136/Renault_bo_odpuscal_v_Evropi

Jul 24

Razgledi.net, 24. 7. 2008

Inovacije so bile gonilna sila tranzicije gospodarstev v državah Srednje in Vzhodne Evrope v zadnjih 20 letih. Toda le malo teh inovacij so izvedla domača podjetja, večino so z investicijami prinesle nadnacionalke. Zlasti to velja za razvoj novih izdelkov, v svoji analizi ugotavlja Economist Intelligence Unit. Gospodarstva  držav v regiji zaradi tega ostajajo ranljiva, to pomanjkljivost je mogoče odpraviti tako, da se vlade, univerze in domači poslovni subjekti povežejo in ustvarijo okolje, primerno za inovacije.

Celoten članek je dosegljiv na

http://razgledi.net/blog/2008/07/24/slovenija-z-inovacijami-na-repu-celo-med-novimi-clanicami/#more-2412

Jul 22

Včeraj je bila v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije novinarska konferenca “MLADI KOT TRŽNO BLAGO”, kjer je bilo govora o zaposlitveni in življenjski situaciji, v kateri so se dandanes znašli mladi.

Nekaj statističnih utrinkov:

 Slovenija se je po izrabi začasnih zaposlitev (»temporary contracts«) z 18,3 % deležem v četrtem četrtletju 2007 skupaj z Nizozemsko uvrstila na četrto mesto, takoj za Španijo (30,9 %), Poljsko (28,4%) ter Portugalsko (22,3 %).

V zadnjih letih je na območju EU opazen porast deleža zaposlitev za določen čas. Med leti 1997 in 2007 je število zaposlitev za določen čas kot delež vseh zaposlitev v EU27 naraslo iz 11,4% na 14,5%. Izjemen porast je zabeležila Poljska, kjer je delež zaposlitev za določen čas poskočil iz 4,8% leta 1997 na kar 28,2% leta 2007. Velik porast je prav tako zabeležila Slovenija, ki je leta 1999 zabeležila 10,5% delež zaposlitev za določen čas, medtem ko se je leta 2007 ta delež zvišala na 18,5%, kar za Poljsko predstavlja drugi največji porast deleža zaposlitev za določen čas v EU državah med leti 1999 in 2007. V istem času je Danska zabeležila padec deleža zaposlitev za določen čas iz 9,6% na 8,7% (EUROSTAT)

Razširjenost začasnih zaposlitev je še posebej velika med mladimi (15–24 let). V večini držav je delež začasnih zaposlitev med mladimi večji kot med ostalimi zaposlenimi. Po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU s 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo začasno zaposlitev (ženske: 76,1 %, moški: 60 %). (UMAR, Poročilo o razvoju 2008)

V Sloveniji je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi za nedoločen čas 4% in zaposlenimi za določen čas 11%, ter med polno zaposlenimi 4%, in med delno zaposlenimi 7%. (EUROSTAT)

Do konca septembra 2007 je bilo več novih zaposlitev z nižjo izobrazbo in manj novih zaposlitev s srednjo in višjo ali visoko izobrazbo kot lani. Manj je bilo tudi razpisanih potreb po delavcih z višjo in visoko izobrazbo (UMAR)

Po podatkih SURS je povprečna neto plača v Ljubljani meseca januarja 2008 znašal slabih 990 € ( 981,7 €). Povprečna oglaševana cena stanovanja v Ljubljani pa je znašala 171.000 €a ali 2.894€ / m2. Če oglaševano ceno zmanjšamo za 5%, kolikor naj bi znašala razlika med oglaševano in prodajno ceno, to pomeni, da je treba za nakup povprečnega stanovanja  odšteti kar 164 ljubljanskih povprečnih plač ( to znese 13 let ali 35,6 let, če bi vsak mesec varčevali po 400 € ter tako živeli na minimalni plači  - ne upoštevajoč inflacije). Za povprečno enosobno stanovanje je treba odšteti 114 plač in za povprečno dvosobno 153 plač. Če bi v izračun vzeli povprečno neto plačo za Slovenijo, pa bi bile številke še višje.

Posnetek celotne novinarske konference si lahko ogledate na spodnji povezavi.

http://www.octostream.net/show/index.php?stranka=zsss&projekt=104&tip=tree&logo=zsss.css

 

Jul 07

 ZSSS zaradi znižanih nadomestil opozarja na stisko delovnih invalidov

Reforma leta 2003 je invalidom po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča denarna nadomestila znižala za polovico. Odgovorna za stisko teh ljudi je država, ki bi morala to napako popraviti, je poudaril Semolič. Denarna nadomestila delovnim invalidom po 1. januarju 2003 so nižje odmerjena, kar naj bi delovne invalide spodbudilo, da bolj zavzeto vstopajo v poklicno rehabilitacijo, ki naj bi jim omogočila poklicno napredovanje in s tem višjo socialno varnost.

“Dimovski nas ni poslušal”
“To je perverzno, saj redkim, preredkim uspe rehabilitacija, vemo pa, da se delodajalci otepajo delovnih invalidov, ki se jim je z reformo socialna varnost drastično znižala,” pojasnjuje Semolič in dodaja, da jih takratni minister za delo Vlado Dimovski ni poslušal. Zakon je treba spremeniti, zato je Semolič izrazil upanje, da se bo to zgodilo kmalu in da po parlamentarnih volitvah ne bodo pozabili na to.

“Znižala se je tako osnova za odmero denarnih nadomestil kot tudi odmera od osnove”
Kljub temu pa so, zahvaljujoč ZSSS, vsi delovni invalidi, ki so do 1. januarja 2003 po predpisih, ki so veljali do konca leta 1999, obdržali enaka nadomestila do upokojitve. Pri “novih”, torej tistih po reformnem zakonu 2003, pa se je znižala tako osnova za odmero denarnih nadomestil kot tudi odmera od osnove, je poudarila izvršna sekretarka ZSSS in članica Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) Lučka Böhm.

Celoten članek si lahko preberete na spodnji povezavi:

http://www.siol.net/slovenija/zdravje/2008/07/zsss_opozarja_na_stisko_delovnih_invalidov_ki_jim_je_reforma_leta_2003_znizala_nadomestila.aspx

Jul 07

Slovenke s 5% manjšo plačo kot Slovenci 

Razlog je različna razporeditev

Delo,  RTV SLO/STA

V Sloveniji so ženske leta 2006 v povprečju zaslužile 95 odstotkov povprečne bruto plače moških, kažejo podatki statističnega urada.

Ženska bruto plača je v povprečju znašala 6,48 evra (1.554 tolarjev) na uro, medtem ko je moška bruto plača na uro v povprečju znašala 6,82 evra (1.636 tolarjev), je razvidno iz ankete o strukturi plače, ki se izvaja vsaka štiri leta v državah članicah Evropske unije. Razlike nastajajo zaradi različne razporeditve moških in žensk po dejavnostih, poklicih, izobrazbi, starosti in drugih dejavnikov.

V večini dejavnosti so moški zaslužili v povprečju več od žensk, razen v gradbeništvu in oskrbi z elektriko, plinom in vodo. Razlog za to je poklicna in izobrazbena struktura, saj je bil v teh dveh dejavnostih višji delež žensk z višjo šolsko izobrazbo. V gradbeništvu so bile bruto plače žensk v povprečju višje za 19,1 odstotka, v oskrbi z elektriko, plinom in vodo pa za 4,1 odstotka.

Najvišja razlika med moškimi in ženskimi plačami je bila v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer skoraj za 30 odstotkov.

Leta 2006 je bila najvišja povprečna letna bruto plača v velikih podjetjih (250 zaposlenih ali več), znašala je 15.657 evrov (3,7 milijona tolarjev) na zaposlenega, medtem ko je v t. i. mikropodjetjih (maj kot deset zaposlenih) povprečna letna bruto plača znašala 11.075 evrov (2,6 milijona tolarjev) na zaposlenega.

Plače po Anketi o strukturi plač

Vir: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=177718&rss=1#1215344309