Na spletni strani Financ si lahko preberemo članek Lane Dakić “Renault bo odpuščal v Evropi”. Tako je - Renault bo po poročanju BBC-ja odpustil približno 5000 delavcev po Evropi.
In to v času, ko se mu je v prvih šestih mesecih povečal dobiček za 37 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani - z 1,07 milijarde evrov na 1,467 milijarde evrov….
Celoten članek je dosegljiv na spodnji povezavi
Včeraj je bila v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije novinarska konferenca “MLADI KOT TRŽNO BLAGO”, kjer je bilo govora o zaposlitveni in življenjski situaciji, v kateri so se dandanes znašli mladi.
Nekaj statističnih utrinkov:
Slovenija se je po izrabi začasnih zaposlitev (»temporary contracts«) z 18,3 % deležem v četrtem četrtletju 2007 skupaj z Nizozemsko uvrstila na četrto mesto, takoj za Španijo (30,9 %), Poljsko (28,4%) ter Portugalsko (22,3 %).
V zadnjih letih je na območju EU opazen porast deleža zaposlitev za določen čas. Med leti 1997 in 2007 je število zaposlitev za določen čas kot delež vseh zaposlitev v EU27 naraslo iz 11,4% na 14,5%. Izjemen porast je zabeležila Poljska, kjer je delež zaposlitev za določen čas poskočil iz 4,8% leta 1997 na kar 28,2% leta 2007. Velik porast je prav tako zabeležila Slovenija, ki je leta 1999 zabeležila 10,5% delež zaposlitev za določen čas, medtem ko se je leta 2007 ta delež zvišala na 18,5%, kar za Poljsko predstavlja drugi največji porast deleža zaposlitev za določen čas v EU državah med leti 1999 in 2007. V istem času je Danska zabeležila padec deleža zaposlitev za določen čas iz 9,6% na 8,7% (EUROSTAT)
Razširjenost začasnih zaposlitev je še posebej velika med mladimi (15–24 let). V večini držav je delež začasnih zaposlitev med mladimi večji kot med ostalimi zaposlenimi. Po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU s 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo začasno zaposlitev (ženske: 76,1 %, moški: 60 %). (UMAR, Poročilo o razvoju 2008)
V Sloveniji je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi za nedoločen čas 4% in zaposlenimi za določen čas 11%, ter med polno zaposlenimi 4%, in med delno zaposlenimi 7%. (EUROSTAT)
Do konca septembra 2007 je bilo več novih zaposlitev z nižjo izobrazbo in manj novih zaposlitev s srednjo in višjo ali visoko izobrazbo kot lani. Manj je bilo tudi razpisanih potreb po delavcih z višjo in visoko izobrazbo (UMAR)
Po podatkih SURS je povprečna neto plača v Ljubljani meseca januarja 2008 znašal slabih 990 € ( 981,7 €). Povprečna oglaševana cena stanovanja v Ljubljani pa je znašala 171.000 €a ali 2.894€ / m2. Če oglaševano ceno zmanjšamo za 5%, kolikor naj bi znašala razlika med oglaševano in prodajno ceno, to pomeni, da je treba za nakup povprečnega stanovanja odšteti kar 164 ljubljanskih povprečnih plač ( to znese 13 let ali 35,6 let, če bi vsak mesec varčevali po 400 € ter tako živeli na minimalni plači - ne upoštevajoč inflacije). Za povprečno enosobno stanovanje je treba odšteti 114 plač in za povprečno dvosobno 153 plač. Če bi v izračun vzeli povprečno neto plačo za Slovenijo, pa bi bile številke še višje.
Posnetek celotne novinarske konference si lahko ogledate na spodnji povezavi.
http://www.octostream.net/show/index.php?stranka=zsss&projekt=104&tip=tree&logo=zsss.css
RTV SLO, 29.6. 2008
Nemški Siemens naj bi po poročanju nekaterih svetovnih medijev zaradi neugodnih globalnih gospodarskih razmer odpustil 4 % (17.200) zaposlenih.
Od tega 6.400 v Nemčiji, kjer je skupno zaposlenih okoli 136.000 ljudi. Brez dela naj bi ostalo predvsem administrativno osebje.
Družba, ki po vsem svetu zaposluje 435.000 delavcev, pisanja ne komentira, uprava pa je že marca napovedala, da bodo prihodki multinacionalke v trenutnem četrtletju za 900 mio. evrov nižji od pričakovanih. Siemensov dobiček je bil v prvem četrtletju s 412 milijoni evrov za 67 odstotkov nižji od primerljivega lanskega obdobja (1,3 milijarde).
Primarkove trgovine so v zadnjih nekaj letih po vsej Britaniji pognale kot gobe po dežju. Ni presenetljivo, da je eden izmed desetih kosov garderobe, prodanih v Britaniji, prodan v verigi Primark, ki je trgovinski konglomerat z glavnim sedežem na Irskem. V treh državah ima že 177 trgovin s skupaj 1,6 milijona kvadratnimi metri prodajne površine in 25.000 zaposlenimi.
Ko je Primark odprl prvo trgovino v Britaniji, kje drugje kot na londonskem Oxford Streetu, so jo mlade Britanke napadle, kot bi bila oblačila zastonj. V prvih desetih dneh so prodali več kot milijon kosov garderobe
Ni presenetljivo, da zavistne konkurenčne verige poskušajo posnemati Primarkov koncept, po katerem ta ponuja novo modo hitro in poceni.
In sedaj trenutek resnice:
Zahvaljujoč skupni sedemmesečni tajni novinarski preiskavi BBC, avtorjev priljubljene televizijske oddaje Panorama in tednika Observer, je zdaj prišlo na dan, da v ozadju tega sumljivega koncepta ni nič čudežnega. Odkritje ni presenetljivo: majice, obleke in druga oblačila, ki jih Primark ponuja za vsega nekaj funtov, šivajo večinoma otroci, stari celo le enajst let. Preiskava je pokazala, da za tovarne, s katerimi je sodeloval Primark v Indiji, v pravcatih suženjskih razmerah od jutra do večera skoraj zastonj delajo lačni in celo žejni otroci, med drugim v taboriščih v južni Indiji, kamor so se zatekli tamilski begunci iz Šrilanke.
Celoten članek si lahko preberete na spodnji povezavi:
Dnevnik, 26.6. 2008
DZ je v nadaljevanju današnjega zasedanja prešel na razpravo o zakonu o enkratnem pokojninskim dodatku, s katerim bi okoli 250.000 upokojencev z najnižjimi pokojninami zaradi inflacije prejelo enkraten finančni dodatek. Zakon je v državni zbor vložila vlada, sodeč po predstavitvi stališč poslanskih skupin pa bo med poslanci deležen široke podpore
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Romana Tomc je v uvodni predstavitvi poudarila, da si vlada prizadeva izboljšati ekonomsko-socialni položaj. Po njenih besedah bo zakon izboljšal položaj več kot 250.000 upokojencev. Dodatek bo izplačan v avgustu v treh različnih višinah.
Najvišji znesek, 150 evrov, se bo izplačal uživalcem pokojnin, ki so enake ali nižje od 403,63 evra. Uživalcem pokojnine, enake ali nižje od 450 evrov in višje od 403,63 evra, se bo izplačal dodatek v višini 100 evrov. Upokojenci, katerih pokojnina presega 450 evrov in hkrati ni višja od 500 evrov, pa bodo prejeli 80 evrov dodatka, je pojasnila.
Vir:
Vlada Združenega Kraljestva, Trades Union Congress (TUC) in Confederation of British Industry (CBI) so v torek podpisali sporazum o enakosti za delavce, zaposlene preko agencij za posrdovanje dela. reached
John Monks, generalni sekretar Evropske konefederacije sindikatov ETUC (European Trade Union Confederation) je sporazum komentiral z naslednjimi besedami:
“To je dobra novica za milijone “agencicijskih delavcev”, ne samo v Združenem Kraljestvu. Ta sporazum utrjuje pot za novo EU direktivo, zasnovano na načelu enakega obravnavanja takoj od začetka, z možnostjo zmanjševanja samo preko kolektivnih pogodb ali preko dogovorov med socialnimi partnerji na nacionalnem nivoju. Upam,, da bo zdaj direktiva hitro sprejeta. Nadaljevali bomo s pritiskom na Združeno kraljestvo in njihovo vztrajanje na ”opt-out” možnosti v Working Time direktivi in izražanjem pomislekov glede ostalih aspektov predlagane revizije direktive.
Belgija, 20.5. 2008
38.000 delavcev na Belgijskih železnicah je 20. maja protestiralo 24 ur z namenom dvoga plač in izboljšanja delovnih razmer.
Več:
Francija, 22.5. 2008
Farancoski delavci so se včeraj podali na ulice s ciljem prostestirati proti vladnim načrtom za podalajšanje delovne dobe zaposlenih za eno leto. Po poročanju sindikatov se je po francsokih mestih zbralo pol milijona deloavcev, od tega v Parizu 70.000.
Več:
http://www.euronews.net/index.php?page=info&article=488721&lng=1
Praznik dela (znan tudi kot Prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja.
Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se pričenja v letu 1886 s Haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem tega leta, so se na ta rok v Chicagu organizirale trume delavcev in pričele splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru pred policijsko četo vendarle eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Na to je policija odgovorila s streljanjem in ranjenjem več deset ljudi; ker mnogi niso tvegali morebitne aretacije ob obisku uradne zdravstvene pomoči, se je število žrtev ustavilo pri 11. Kasneje je bila pravica do 8-urnega delavnika kljub vsemu uveljavljena, v spomin na tragičen dogodek pa so se odvili tudi veliki izgredi leta 1894 in 1919.
Po teh dogodkih se je ta majski dan v delavskih krogih smatral za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali, med drugim v množici dežel s kurjenjem kresov v spomin na dogodke leta 1886. V 20. stoletju je prvi maj pridobil uraden status praznika dela.
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Praznik_dela
In kaj se dogaja ob prvem maju 2008?
V Carigradu je prišlo tudi do nasilnih obračunov med policijo in protestniki. Turška policija je uporabila solzivec in vodne topove proti več deset tisoč delavcem, ki so se zbrali na osrednjem carigrajskem trgu Taksim. Ta trg ima simboličen pomen za turška sindikalna gibanja, zato so oblasti prepovedale dostop do njega.
V Grčiji so na ta dan razglasili tudi stavko, zaradi česar se je v delih države ustavil promet.
V okviru 24-urne stavke, ki so jo delavski sindikati organizirali v znak protesta proti valu privatizacij in pokojninski reformi, so trajektne in železniške povezave zmanjšali na minimum, grški letalski prevoznik Olympic Airlines pa izvaja le en let na destinacijo. Časniki niso izšli, radijske in televizijske postaje delajo v manjšem obsegu.
V Franciji medtem protestirajo proti politiki predsednika države Nicolasa Sarkozyja, med drugim tudi proti načrtovani pokojninski reformi. V Parizu sta največja sindikata CGT in CFDT prvič po štirih letih organizirala skupne demonstracije, na katerih se je popoldne zbralo več tisoč ljudi.
V Marseillu se je po ocenah policije zbralo 3000, po navedbah organizatorjev pa 30.000 ljudi. Tradicionalnega pohoda skrajno desne Nacionalne fronte (FN) Jeana-Marie Le Pena se je po drugi strani udeležilo le kakih tisoč oseb, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V nemškem Hamburgu so na predvečer praznika dela protestirali proti kapitalizmu. Okoli tisoč ljudi se je na shodu zavzelo za socialistično ureditev, a je protest kmalu ušel izpod nadzora. Kot je danes sporočila policija, so protestniki razdejali bližnje gradbišče, metali kamne v izložbe in zanetili več manjših požarov. Policisti so odgovorili z vodnimi topovi, nakar se je množica razpršila.
Sindikati na Češkem protestirajo proti reformi zdravstvenega sistema. Največji sindikat CMKOS, ki ima 540.000 članov, poskuša z današnjimi shodi opozoriti na nestrinjanje z načrti vlade za privatizacijo bolnišnic in zdravstvenih zavarovalnic.
Varnostne sile so v stalni pripravljenosti tudi v Džakarti in Manili, kjer so napovedani množični shodi nezadovoljnih množic ljudi, ki zaradi vse višjih cen riža vse težje preživijo. “Gospodarska kriza je letos hujša. Delavci na Filipinih imajo vso pravico, da so jezni in nezadovoljni,” je povedal predstavnik ene od filipinskih levičarskih organizacij.
V podobnem položaju so delavci v drugih azijskih državah. “Visoke cene riža, nizke plače delavcev. Le kako lahko delavci živijo?” je pisalo na enem od plakatov na shodu v Bangkoku. Po ocenah generalnega direktorja Azijske razvojne banke Rajata Naga je zaradi visokih cen hrane resno ogrožena milijarda ljudi v Aziji.
Na Kitajskem je danes eden najpomembnejših praznikov v letu. Vse je zaprto, na cestah iz večjih mest in k turističnim središčem pa se vijejo dolge kolone.
V Tokiu se je shoda udeležilo 44.000 ljudi, ki so pod vodstvom japonske komunistične stranke protestirali proti ponovni vzpostavitvi spornega davka na bencin.
1. maj je mednarodni praznik dela, ki ga praznujemo že vse od leta 1890 naprej. Je simbol mednarodne solidarnosti delavcev, hkrati pa tudi spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Čikagu. Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po 8-urnem delavniku, vendar pa je ob tem prišlo do spopadov s policijo, v katerih je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je nato bilo obsojenih na smrt.
Statistični urad RS je ob tej priložnosti pripravil posebno objavo, v kateri na postreže z naborom številk.
Zadnji komentarji