24ur.com
Prestolnico je preplavilo več kot 30 tisoč delavcev. Zahtevali so blaginjo za vse, ne le za elite. Evropska unija je bodisi socialna ali pa je ni, so še poudarili. Na spodnji povezavi si lahko ogledamo reportažo iz eurodemosntracij.
Vir: http://24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-vseevropske-delavske-demonstracije.html
Revija Manager je letos ponovno pripravila seznam 100 najbogatejših Slovencev. Poglejmo si foto seznam 15 najbogatejših Slovencev.
SURS, 2.4. 2008
Višjo bruto plačo od povprečne prejema v Sloveniji le vsaka tretja zaposlena oseba
Po podatkih za september 2007 je povprečna slovenska bruto plača znašala 1 259,07 EUR; dobra tretjina (36,5 %) zaposlenih oseb v Sloveniji je prejela bruto plačo, ki je bila višja od tega zneska, dve tretjini (63,5 %) zaposlenih oseb pa sta prejeli bruto plačo, ki je bila nižja od tega zneska; minimalno bruto plačo, ta je tedaj znašala 538,53 EUR, pa je prejelo 3,4 % zaposlenih oseb. Bruto plača večine zaposlenih oseb v večini dejavnosti je bila nižja od povprečne Delež zaposlenih oseb z bruto plačo, višjo od povprečne slovenske, je lani v celotni Sloveniji znašal 36,5 %, v devetih področjih dejavnosti pa je bil ta delež višji.V naslednjih področjih dejavnosti je višjo bruto plačo od povprečne prejelo od polovice do dveh tretjin zaposlenih oseb: predvsem zaradi težkih pogojev dela v dejavnosti rudarstvo, zaradi ugodnejše izobrazbene strukture pa v dejavnostih izobraževanje, finančno posredništvo, oskrba z elektriko, plinom, vodo, javna uprava, obramba, socialno zavarovanje in druge javne, skupne in osebne storitve.
| KAJ nam danes prinaša SURS? | ||||||||
|
Vir: http://www.stat.si/
Kaj je Poročilo o razvoju? Poglejmo, kaj piše v samem Poročilu o razvoju
Poročilo o razvoju 2008 je dokument, s katerim spremljamo uresničevanje Strategije razvoja Slovenije (SRS), ki jo je Vlada RS sprejela junija 2005. SRS opredeljuje vizijo in cilje razvoja Slovenije do leta 2013 ter pet razvojnih prioritet z akcijskimi načrti. Letošnje poročilo podaja pregled in oceno uresničevanja strategije v prvi tretjini obdobja njenega izvajanja, saj je večina podatkov na voljo za leto 2006, nekateri pa tudi že za leto 2007. Poročilo o razvoju 2008 je razdeljeno na dva dela: prvi prinaša pregled uresničevanja SRS na področju petih razvojnih prioritet, v drugem pa je podrobneje predstavljen napredek po posameznih kazalnikih razvoja Slovenije.
Za pokušino si poglejmo stran 150
Delež začasnih zaposlitev v Sloveniji stalno narašča, kar uvršča Slovenijo vedno višje med državami EU. V 2. četrtetlju 2007 je bil delež začasnih zaposlitev za 0.6 o. t. višji kot v enakem obdobju leta 2006. V zadnjih desetih letih se je več kot podvojil, še posebej hitro pa narašča po letu 2003. Po deležu začasnih zaposlitev med zaposlenimi v starostni skupini 15–64 let se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na 4. mesto (za Španijo, Poljsko in Portugalsko) in tako prehitela Finsko, ki se je leta 2006 še uvrščala pred Slovenijo. Ker se je varovanje zaposlitve za nedoločen čas v letu 2003 z Zakonom o delovnih razmerjih v Sloveniji zmanjšalo, lahko povečevanje začasnega zaposlovanja povezujemo predvsem s pospešitvijo gospodarske rasti, ki jo beležimo po letu 2003.
Razširjenost začasnih zaposlitev je še posebej velika med mladimi (15–24 let). V večini držav je delež začanih zaposlitev med mladimi večji kot med ostalimi zaposlenimi (glej sliko). Po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU s 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo začasno zaposlitev (ženske: 76,1 %, moški: 60 %). K veliki razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi v Sloveniji v določeni meri prispeva občasno delo mladih preko študenskih servisov, ki so ob sedanji ureditvi privlačni za delodajalce z vidika možnosti hitrega prilagajanja števila delovnih ur in oseb ter z vidika manjše davčne obremenitve dela preko študentskih servisov v primerjavi z redno zaposlitvijo.
Poročilo o razvoju 2008 si lahko ogledaš na spodnji povezavi
SURS je ob materinskem dnevu (21. 3.) objavil podatke o materah v Sloveniji.
Vseh mam v Sloveniji je približno 670 tisoč. Med ženskami, starejšimi od 40 let, materinstva ne doživi približno vsaka deseta.
V zadnjih letih postane prvič mama letno malo manj kot 9 tisoč žensk. Med ženskami, starejšimi od 40 let, materinstva ni doživela približno vsaka deseta.
Vloga mater se je močno spremenila. Še pred 50 leti je bilo več kot polovico mater v Sloveniji doma, da so skrbele za družino in gospodinjstvo, danes pa sodijo slovenske matere v primerjavi z materami drugih držav članic EU med nadpovprečno delovno aktivne. Kljub temu pa delovno aktivna mati danes še vedno nosi večino teže gospodinjskega dela.
Celoten članek si lahko preberete na spodnji povezavi
SURS, 18. 3. 2008
Število aktivnih prebivalcev je v januarju 2008 znašalo 936.580 in se je glede na prejšnji mesec zvišalo za 0,4 %. Prav tako se je zvišalo število delovno aktivnih prebivalcev, in sicer za 0,3 %. Znašalo je 867.342.
V januarju 2008 vnovič višje število delovno aktivnih
Po kratki prekinitvi nekajmesečne rasti števila delovno aktivnih v decembru 2007, se je njihovo število v januarju 2008 vnovič povišalo, in sicer zaradi višjega števila delovno aktivnih žensk, ki se je glede na prejšnji mesec povečalo za 1 %. Število delovno aktivnih moških se je zmanjšalo za 0,2 %. Tudi v januarju je bila velika večina, kar 91 %, zaposlenih oseb zaposlenih pri pravnih osebah, med samozaposlenimi pa je bilo največ samostojnih podjetnikov posameznikov, ki so predstavljali 53 % vseh samozaposlenih.
Število delovno aktivnih prebivalcev je bilo najvišje v storitvenih dejavnostih V januarju 2008 je bilo skoraj pol milijona delovno aktivnih prebivalcev zaposlenih v storitvenih dejavnostih, kar predstavlja 57,6 % vseh delovno aktivnih; v nekmetijskih dejavnostih je bilo zaposlenih 37,6 % delovno aktivnih prebivalcev, v kmetijskih dejavnostih pa 4,8 %.
Število registriranih brezposelnih oseb se je tudi januarja rahlo zvišalo Januarja 2008 je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje registriranih 69.238 brezposelnih oseb, od tega 32.382 moških in 36.856 žensk. Glede na december se je število brezposelnih moških povečalo za 2,1 %, število brezposelnih žensk pa za 0,4 %. Vseeno pa je število brezposelnih v primerjavi z lanskim januarjem manjše za 13,4 %. Stopnja registrirane brezposelnosti se je v januarju 2008 povišala za 0,1 odstotne točke in se tako vrnila na raven iz oktobra 2007. Znašala je 7,4 % (6,2 % za moške in 8,9 % za ženske). Pregled števila registriranih brezposelnih oseb po starostni strukturi nam pokaže, da jih je bilo več kot polovica (53,4 %) starejših od 40 let. Ker brezposelni iz te starostne skupine težje najdejo zaposlitev, ni presenetljivo, da je odstotek dolgotrajno brezposelnih (50,1 %), to so tisti, ki so brezposelni vsaj 12 mesecev, skoraj enak.
SURS, 17. 3. 2008
Povprečna mesečna neto plača za januar 2008 je znašala 864,43 EUR in je bila tako za 0,7 % nižja kot v decembru 2007
Povprečna bruto plača za januar 2008 nižja kljub večjemu številu plačanih ur
Povprečna mesečna bruto plača za januar 2008 je znašala 1326,19 EUR, kar pomeni, da je bila primerjavi z decembrom 2007 nižja za 1,2 %, in to kljub temu, da je bilo v januarju več delovnih dni kot v preteklem mesecu in tako tudi več plačanih ur (v povprečju za 6,0 %). Znižanje povprečne bruto plače v januarju 2008 je bilo predvsem posledica nižjih izplačil; ta pa so bila nižja na račun 13. plač, ki so bile izplačane zaposlenim pri plači za december 2007.
Povprečne neto plače nižje realno za 0,8 %
Če upoštevamo rast cen življenjskih potrebščin, so se povprečne mesečne bruto plače januarja 2008 glede na december 2007 znižale za 1,3 %, povprečne mesečne neto plače pa za 0,8 %.
22 občin po višini povprečne bruto plače nad slovenskim povprečjem
Povprečna bruto plača za januar 2008 je bila v 22 občinah višja od slovenskega povprečja. Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo so imeli v občini Cerklje na Gorenjskem (2249,51 EUR), najnižjo pa v občini Gornji Petrovci (767,53 EUR).
Koliko neprofitnih stanovanj primanjkuje v Ljubljani?
Ljubljana - Mestna občina Ljubljana ima 3200 neprofitnih najemnih stanovanj, skupaj bi jih potrebovali več kot 5000, je v pogovoru za STA pojasnila direktorica Javnega stanovanjskega sklada MOL Jožka Hegler.
RTV SLO, 15. 3. 2008
Slovenske plače so daleč od evropskih. L. 2006 je na primer povprečna izplačana plača v EU-ju znašala 1.600, pri nas pa 750 evrov.
Poglej članek na spodnji povezavi:
Zadnji komentarji