Jul 24

Razgledi.net, 24. 7. 2008

Inovacije so bile gonilna sila tranzicije gospodarstev v državah Srednje in Vzhodne Evrope v zadnjih 20 letih. Toda le malo teh inovacij so izvedla domača podjetja, večino so z investicijami prinesle nadnacionalke. Zlasti to velja za razvoj novih izdelkov, v svoji analizi ugotavlja Economist Intelligence Unit. Gospodarstva  držav v regiji zaradi tega ostajajo ranljiva, to pomanjkljivost je mogoče odpraviti tako, da se vlade, univerze in domači poslovni subjekti povežejo in ustvarijo okolje, primerno za inovacije.

Celoten članek je dosegljiv na

http://razgledi.net/blog/2008/07/24/slovenija-z-inovacijami-na-repu-celo-med-novimi-clanicami/#more-2412

Jul 22

Včeraj je bila v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije novinarska konferenca “MLADI KOT TRŽNO BLAGO”, kjer je bilo govora o zaposlitveni in življenjski situaciji, v kateri so se dandanes znašli mladi.

Nekaj statističnih utrinkov:

 Slovenija se je po izrabi začasnih zaposlitev (»temporary contracts«) z 18,3 % deležem v četrtem četrtletju 2007 skupaj z Nizozemsko uvrstila na četrto mesto, takoj za Španijo (30,9 %), Poljsko (28,4%) ter Portugalsko (22,3 %).

V zadnjih letih je na območju EU opazen porast deleža zaposlitev za določen čas. Med leti 1997 in 2007 je število zaposlitev za določen čas kot delež vseh zaposlitev v EU27 naraslo iz 11,4% na 14,5%. Izjemen porast je zabeležila Poljska, kjer je delež zaposlitev za določen čas poskočil iz 4,8% leta 1997 na kar 28,2% leta 2007. Velik porast je prav tako zabeležila Slovenija, ki je leta 1999 zabeležila 10,5% delež zaposlitev za določen čas, medtem ko se je leta 2007 ta delež zvišala na 18,5%, kar za Poljsko predstavlja drugi največji porast deleža zaposlitev za določen čas v EU državah med leti 1999 in 2007. V istem času je Danska zabeležila padec deleža zaposlitev za določen čas iz 9,6% na 8,7% (EUROSTAT)

Razširjenost začasnih zaposlitev je še posebej velika med mladimi (15–24 let). V večini držav je delež začasnih zaposlitev med mladimi večji kot med ostalimi zaposlenimi. Po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU s 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo začasno zaposlitev (ženske: 76,1 %, moški: 60 %). (UMAR, Poročilo o razvoju 2008)

V Sloveniji je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi za nedoločen čas 4% in zaposlenimi za določen čas 11%, ter med polno zaposlenimi 4%, in med delno zaposlenimi 7%. (EUROSTAT)

Do konca septembra 2007 je bilo več novih zaposlitev z nižjo izobrazbo in manj novih zaposlitev s srednjo in višjo ali visoko izobrazbo kot lani. Manj je bilo tudi razpisanih potreb po delavcih z višjo in visoko izobrazbo (UMAR)

Po podatkih SURS je povprečna neto plača v Ljubljani meseca januarja 2008 znašal slabih 990 € ( 981,7 €). Povprečna oglaševana cena stanovanja v Ljubljani pa je znašala 171.000 €a ali 2.894€ / m2. Če oglaševano ceno zmanjšamo za 5%, kolikor naj bi znašala razlika med oglaševano in prodajno ceno, to pomeni, da je treba za nakup povprečnega stanovanja  odšteti kar 164 ljubljanskih povprečnih plač ( to znese 13 let ali 35,6 let, če bi vsak mesec varčevali po 400 € ter tako živeli na minimalni plači  - ne upoštevajoč inflacije). Za povprečno enosobno stanovanje je treba odšteti 114 plač in za povprečno dvosobno 153 plač. Če bi v izračun vzeli povprečno neto plačo za Slovenijo, pa bi bile številke še višje.

Posnetek celotne novinarske konference si lahko ogledate na spodnji povezavi.

http://www.octostream.net/show/index.php?stranka=zsss&projekt=104&tip=tree&logo=zsss.css

 

Jun 29

Delo, Helena Kocmur, 29.6. 2008 

Ljubljana - Po petih letih nepretrgane globalne gospodarske rasti je začela svetovna inflacija dosegati zgodovinske razsežnosti. V Evropi in Savdski Arabiji je inflacija dosegla najvišjo raven v zadnjih 16 letih, vseevropska javnomnenjska raziskava, ki jo je na začetku tedna objavila evropska komisija, pa je pokazala, da je postala inflacija prvič, odkar izvajajo te raziskave, največja skrb državljanov Evropske unije. Tudi Slovencev.

Z najvišjo inflacijo se sicer spopadata Venezuela in Ukrajina (31 odstotkov), sledijo Šrilanka (26), Vietnam (25), Egipt (19,7) in Pakistan (19,27). Celo Japonska, od koder so v zadnjem desetletju praviloma poročali o deflaciji, so maja zaznali inflacijo, ki so jo povzročile višje cene hrane in nafte. Zaskrbljenost narašča tudi v Evropi, saj je inflacija, sovražnik prebivalstva številka ena, junija znova poskočila. V Španiji, denimo, četrtem največjem gospodarstvu evrskega območja, je dosegla rekordnih 5,1 odstotka, močno pa je narasla tudi v šestih nemških pokrajinah, predvsem zaradi rekordno visokih cen nafte, ki so se povzpele na skoraj 140 dolarjev za sodček. Zadnji podatki kažejo, da se je povprečna inflacija v evrskem območju z majskih 3,7 odstotka junija še povišala, in sicer na 3,9 odstotka.

Da je inflacija v njihovi državi ta trenutek najpomembnejše vprašanje, je prepričanih 37 odstotkov Evropejcev oziroma 11 odstotkov več kot ob zadnjem Eurobarometru prejšnjo jesen. Med 14 državami, katerih državljani inflacijo vidijo kot največji problem, je tudi Slovenija, ki si prvo mesto deli z Latvijo. V obeh državah je 71 odstotkov vprašanih prepričanih, da je inflacija trenutno težava številka ena. Inflacija je tudi v razvitih evropskih državah ogrozila javne finance, čedalje večja draginja pa je oklestila družinske proračune in zmanjšala kupno moč prebivalstva. Britanski premier Gordon Brown, denimo, je minuli teden že pozval svoje ministre, naj se odpovedo 1,5-odstotnemu povišanju svojih plač, da bi k enakemu dejanju spodbudili še druge javne uslužbence.

Vir: http://www.delo.si/clanek/62870

Omenjena raziskava EUROBAROMETRA je dosegljiv na spodnjem linku:

http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb69/eb_69_first_en.pdf

Jun 26

 SURS, 24.6.2008

Eurostat je danes objavil kratkoročno napoved (angl. now-cast) bruto domačega proizvoda na prebivalca v standardih kupne moči (BDP v SKM) za leto 2007. Objavljeni rezultati temeljijo na prvih ocenah paritet kupne moči (PKM) za leto 2007 ter na prvih ocenah podatkov o BDP-jih v nacionalnih valutah in na podatkih o prebivalstvu za isto leto in za 35 držav.

Pariteta kupne moči (faktor za preračun BDP-ja v nacionalni valuti v BDP v SKM) je bila za leto 2007 za Slovenijo ocenjena na 0,755 evra/1 SKM. Toliko je znašal tudi faktor splošne ravni cen v Sloveniji glede na povprečno raven cen v EU-27.

Bruto domači proizvod Slovenije v SKM je tako v letu 2007 znašal 44,4 milijarde SKM in je bil, izražen na prebivalca in glede na povprečnega v EU-27, nižji za 11 %.

Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1710

Apr 25

1. maj je mednarodni praznik dela, ki ga praznujemo že vse od leta 1890 naprej. Je simbol mednarodne solidarnosti delavcev, hkrati pa tudi spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Čikagu. Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po 8-urnem delavniku, vendar pa je ob tem prišlo do spopadov s policijo, v katerih je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je nato bilo obsojenih na smrt.

Statistični urad RS je ob tej priložnosti pripravil posebno objavo, v kateri na postreže z naborom številk.

Poglej: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1594

Apr 08

Dnevnik, 8.4. 2008 

Napovedi Banke Slovenije o letošnji inflaciji in gospodarski rasti so slabše od pričakovanj Urada za markoekonomske analize in razvoj; medtem ko vladni urad napoveduje 5,2-odstotno inflacijo in 4,4-odstotno gospodarsko rast, v centralni banki napovedujejo, da bo povprečna medletna inflacija znašala 5,6 odstotka, gospodarska rast pa 4,2 odstotka.

Celoten članek je dosegljiv na spodnji povezavi

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//310954/

Apr 06

24ur.com 

Prestolnico je preplavilo več kot 30 tisoč delavcev. Zahtevali so blaginjo za vse, ne le za elite. Evropska unija je bodisi socialna ali pa je ni, so še poudarili. Na spodnji povezavi si lahko ogledamo reportažo iz eurodemosntracij.

Vir: http://24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-vseevropske-delavske-demonstracije.html

Apr 06

24ur.com 

Prestolnico je preplavilo več kot 30 tisoč delavcev. Zahtevali so blaginjo za vse, ne le za elite. Evropska unija je bodisi socialna ali pa je ni, so še poudarili. Na spodnji povezavi si lahko ogledamo reportažo iz eurodemosntracij.

Vir: http://24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-vseevropske-delavske-demonstracije.html

Apr 02

Revija Manager je letos ponovno pripravila seznam 100 najbogatejših Slovencev. Poglejmo si foto seznam 15 najbogatejših Slovencev.

Vir: http://www.finance.si/najbogatejsislovenci/208982/Foto_Najnovej%B9a_lestvica_najbogatej%B9ih_Slovencev

Apr 02

SURS, 2.4. 2008 

Višjo bruto plačo od povprečne prejema v Sloveniji le vsaka tretja zaposlena oseba

Po podatkih za september 2007 je povprečna slovenska bruto plača znašala 1 259,07 EUR; dobra tretjina (36,5 %) zaposlenih oseb v Sloveniji je prejela bruto plačo, ki je bila višja od tega zneska, dve tretjini (63,5 %) zaposlenih oseb pa sta prejeli bruto plačo, ki je bila nižja od tega zneska; minimalno bruto plačo, ta je tedaj znašala 538,53 EUR, pa je prejelo 3,4 % zaposlenih oseb. Bruto plača večine zaposlenih oseb v večini dejavnosti je bila nižja od povprečne Delež zaposlenih oseb z bruto plačo, višjo od povprečne slovenske, je lani v celotni Sloveniji znašal 36,5 %, v devetih področjih dejavnosti pa je bil ta delež višji.V naslednjih področjih dejavnosti je višjo bruto plačo od povprečne prejelo od polovice do dveh tretjin zaposlenih oseb: predvsem zaradi težkih pogojev dela v dejavnosti rudarstvo, zaradi ugodnejše izobrazbene strukture pa v dejavnostih izobraževanje, finančno posredništvo, oskrba z elektriko, plinom, vodo, javna uprava, obramba, socialno zavarovanje in druge javne, skupne in osebne storitve.

Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1548