Včeraj je bila v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije novinarska konferenca “MLADI KOT TRŽNO BLAGO”, kjer je bilo govora o zaposlitveni in življenjski situaciji, v kateri so se dandanes znašli mladi.
Nekaj statističnih utrinkov:
Slovenija se je po izrabi začasnih zaposlitev (»temporary contracts«) z 18,3 % deležem v četrtem četrtletju 2007 skupaj z Nizozemsko uvrstila na četrto mesto, takoj za Španijo (30,9 %), Poljsko (28,4%) ter Portugalsko (22,3 %).
V zadnjih letih je na območju EU opazen porast deleža zaposlitev za določen čas. Med leti 1997 in 2007 je število zaposlitev za določen čas kot delež vseh zaposlitev v EU27 naraslo iz 11,4% na 14,5%. Izjemen porast je zabeležila Poljska, kjer je delež zaposlitev za določen čas poskočil iz 4,8% leta 1997 na kar 28,2% leta 2007. Velik porast je prav tako zabeležila Slovenija, ki je leta 1999 zabeležila 10,5% delež zaposlitev za določen čas, medtem ko se je leta 2007 ta delež zvišala na 18,5%, kar za Poljsko predstavlja drugi največji porast deleža zaposlitev za določen čas v EU državah med leti 1999 in 2007. V istem času je Danska zabeležila padec deleža zaposlitev za določen čas iz 9,6% na 8,7% (EUROSTAT)
Razširjenost začasnih zaposlitev je še posebej velika med mladimi (15–24 let). V večini držav je delež začasnih zaposlitev med mladimi večji kot med ostalimi zaposlenimi. Po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU s 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo začasno zaposlitev (ženske: 76,1 %, moški: 60 %). (UMAR, Poročilo o razvoju 2008)
V Sloveniji je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi za nedoločen čas 4% in zaposlenimi za določen čas 11%, ter med polno zaposlenimi 4%, in med delno zaposlenimi 7%. (EUROSTAT)
Do konca septembra 2007 je bilo več novih zaposlitev z nižjo izobrazbo in manj novih zaposlitev s srednjo in višjo ali visoko izobrazbo kot lani. Manj je bilo tudi razpisanih potreb po delavcih z višjo in visoko izobrazbo (UMAR)
Po podatkih SURS je povprečna neto plača v Ljubljani meseca januarja 2008 znašal slabih 990 € ( 981,7 €). Povprečna oglaševana cena stanovanja v Ljubljani pa je znašala 171.000 €a ali 2.894€ / m2. Če oglaševano ceno zmanjšamo za 5%, kolikor naj bi znašala razlika med oglaševano in prodajno ceno, to pomeni, da je treba za nakup povprečnega stanovanja odšteti kar 164 ljubljanskih povprečnih plač ( to znese 13 let ali 35,6 let, če bi vsak mesec varčevali po 400 € ter tako živeli na minimalni plači – ne upoštevajoč inflacije). Za povprečno enosobno stanovanje je treba odšteti 114 plač in za povprečno dvosobno 153 plač. Če bi v izračun vzeli povprečno neto plačo za Slovenijo, pa bi bile številke še višje.
Posnetek celotne novinarske konference si lahko ogledate na spodnji povezavi.
http://www.octostream.net/show/index.php?stranka=zsss&projekt=104&tip=tree&logo=zsss.css
Zadnji komentarji