Sindikalnik

Finance so objavile zelo zanimiv članek o odhodih v tujino v iskanju novih delovnih izzivov - in višjih plač.

Poglejmo nekaj zgodb, ki jih ponuja članek: 

BELGIJA: Nastja Klemenčič Schmidt je zaposlena v Evropskem parlamentu

 Za delo v evropski upravi je treba prej opraviti poseben izpit, ki mu v bruseljskem žargonu rečejo “concours”. Predložiti je treba še diplomo, dokazilo o delovnih izkušnjah, potrdilo o nekaznovanosti, rojstni list in opraviti temeljit zdravniški pregled. Dodatnih stroškov s prevajanjem potrdil ni. Osnovna plača uradnikov se začne pri štirih, asistentov pri treh in tajnikov pri 2.500 evrih.

Cene najemnin v Bruslju so odvisne od lokacije. Za 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje v tako imenovani evropski četrti je treba odšteti med 800 do 1.500 evri, za garsonjero pa najmanj 500 evrov. Manjše hišice do 120 kvadratnih metrov zunaj mesta lahko najamete že za 800 evrov.

ŠVEDSKA: Tim Umbergar je zaposlen kot finančni analitik v East Capitalu. Sašo Ambrož dela v tovarni avtomobilov.

V Sloveniji nadrejeni mesečno prejmejo dva tisoč evrov, na Švedskem pa toliko zasluži smetar, komentira Sašo.  Življenje na Švedskem ni poceni. Alkohol in cigarete so izjemno dragi, medtem ko je hrana cenejša kot v Sloveniji, pravi Sašo. Cena najema 80 kvadratnih metrov velikega stanovanja v boljšem predelu milijonskega Göteburga stane približno 550 evrov. V to ceno so vključeni stroški elektrike, komunale in prenove stanovanja.

ZDA: Betty Franca je zaposlena v Silicijevi dolini v trgovinski zbornici.

Betty opozarja, da imajo omenjene družbe ( Google, Yahoo, E-bay,…) utečene interne sisteme za zaposlovanje tujih kadrov. “Pogovori za službo so lahko zelo boleči in intenzivno potekajo po cele tedne. Poznanstva tu ne pridejo v poštev. Če se že zgodi, da kdo dobi zaposlitev po zvezah, in če se izkaže, da ni sposoben za to delo, je to zelo sramotno za tistega, ki ga je predlagal. V trgovinski zbornici se še ni zgodilo, da bi koga zaposlili na podlagi poznanstev,” opisuje Betty. Zaslužki so različni. Strokovnjak z univerzitetno izobrazbo prejme najmanj štiri tisoč evrov na mesec.

INDIJA: Mojca Gayen je zaposlena kot svetovalka na mednarodni šoli v Kalkuti.

Na mesec prejme 200 evrov plače.

Tistim, ki bi si radi poiskali delo v deželi budizma, pa svetuje, naj si delovni vizum uredijo doma, saj je birokracija v Indiji zelo počasna, kar lahko pošteno načne živce. Z družino živi v najemniškem stanovanju zunaj Kalkute in zanj plačuje 60 evrov na mesec. Švicarska prijatelja, ki živita v prestižnem predelu Kalkute, pa na mesec odštejeta 515 evrov.

AVSTRALIJA: Tomaž Vouk trenutno študira na singapurski univerzi (MBA).

Zaslužki so dobri, kar je še najbolj opazno pri fizičnih delih. Delavec na gradbišču je precej bolje plačan kot pisarniški. Minimalno plačilo gradbinca je približno tri, pisarniškega delavca pa dva tisoč evrov. Menedžerji lahko zaslužijo od dva do 10 tisoč evrov. Najnižja urna postavka za katerokoli delo je 10 evrov.

Melbourne, Sydney in druga večja mesta so dražja, kot je na primer Adelaide, kjer je bil Tomaž. Za najemnino približno 70 kvadratnih metrov velike hiške je odštel okrog 500 evrov na mesec. Kot zanimivost pa dodaja, da v Avstraliji skorajda ni blokov in stolpnic.

Članek ponuja še zgodbe iz Singapurja, Afrike, Dubaja in Iraka.

Celoten članek je dosegljiv TUKAJ.

 Štirim stebrom prostega pretoka se bo očito pridružil še peti - znanje. Na vrhu EU-ja so se države članice strinjale, da bi štirim načelom prostega pretoka ljudi, kapitala, storitev in dobrin dodali še peto, znanje.

V želji, da bi Evropska unija postala še bolj konkurenčna, so predstavniki držav članic v petek na spomladanskem vrhu predlagali, da bi štirim temeljnim načelom Unije, dodali še peto, prost pretok znanja. V okviru tega bo Unija spodbujala prosto prehajanje raziskovalcev, študentov, znanstvenikov in univerzitetnih učitelje.

Poleg tega se bo Unija zavzemala za izboljšanje trga dela in delovnih pogojev za evropske raziskovalce ter za reformo šolstva.

Vir: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=16&c_id=167938&rss=1#1205771895

Povzeto po: Moj posao, 19.2. 2008 

Miljoni mladih iz generacije Y prihajajo na trg dela, kar pomeni, da bo učinkovita komunikacija in sodelovanje s temi zaposlenimi izrazito pomembna za uspeh organizacije. Mladi zaposleni so namreč željni učenja in stalnega usposabljanja, hkrati pa jim podjetja, da bi jih privlekla v svoje okolje, morajo ponuditi tudi kaj več kot dobro plačo.

Potrebno je poudariti da tradicionalni načini vodenja in komunikacije pri mladih zaposlenih nimajo preveč učinka, nekateri celo odbijajo sodelovanje v teh tradicionalnih principih.

strokovnjaki nekaterih organizacij v katerih se zaposlujejo mladi, so odkrili načine reševanja prblemov s komunikacijo z generacijo Y.

Ne upravljajte z njimi, svetujte jim
Soustanovitelj popularnega ameriške spletne strani Digg, Jason Adelson, govori, da so mladi zaposleni izrazito ambiciozni in imajo velika pričakovanja do svojih menedžerjev. Prav zato želijo delati z ambicioznimi menedžerji, ki podpirajo razvoj njihovih veščin in znanj. Medtem ko je glavni cilj menedžera končati projekt v določenem roku, se mladi želijo učiti od njega, zaradi česar jim je potrebno posvečati dovolj pozornosti. Vprašajte jih za njihove cilje in ambicije, vkolikor jim trenutno delovno mesto ne nudi možnosti za razvoj, jim poskušajte poiskati polje, v katerem se bodo lahko razvijali.

Ne samo dodeljevati nalog, temveč jim tudi razložite
Direktor podjetja za proizvodnjo sladoleda  ColdStone Creamery poudarja, da čeprav je med njegovimi zaposlenimi večina mladih, ki se ne vidijo po tridesetem letu ob mešanju sladoleda.  Zaradi tega menedžerji tega podjetja poskušajo svoje zaposlene naučiti različnih veščin, brez obzira na njihove želje v karieri.

Še več o tem, kako preseči komunikacijski šum med menedžmentom in generacijo Y, si lahko preberete tukaj

V delovnem pravu se v zvezi s prepovedjo konkurence srečujemo z dvema institutoma, in sicer : s konkurenčno prepovedjo in s konkurenčno klavzulo. Konkurenčno prepoved kot eno zakonskih obveznosti delavca določa Zakon o delovnih razmerjih v 37. členu, konkurenčno klavzulo kot pogodbeno dogovorjeno prepoved konkurence po prenehanju delovnega razmerja pa opredeljuje v 38. – 40. členu.

Bistvena razlika med tema dvema institutoma je v tem, da konkurenčno prepoved določa že zakon in velja za vse delavce v delovnem razmerju, konkurenčno klavzulo pa delavec in delodajalec lahko dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Nadalje, konkurenčna prepoved velja med trajanjem delovnega razmerja, konkurenčna klavzula pa po njegovem prenehanju. Za spoštovanje konkurenčne klavzule mora delodajalec delavcu plačevati denarno nadomestilo.

Konkurenčna prepoved pomeni, da delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun  opravljati del oziroma sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Smisel konkurenčne prepovedi je varovanje delodajalčevega poslovnega interesa, zato bo delavec lahko opravljal takšna dela, če bo delodajalec s tem pisno soglašal.

Delodajalec za spoštovanje konkurenčne prepovedi delavcu ne plačuje nobenega nadomestila. Če delavec s kršitvijo konkurenčne prepovedi povzroči delodajalcu škodo, lahko delodajalec zahteva povrnitev te škode v subjektivnem roku treh mesecev oziroma v objektivnem roku treh let.

Konkurenčna klavzula pomeni prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in se lahko dogovori samo v tistih primerih, ko delavec pri svojem delu ali v zvezi z njim pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja ter zveze, ki so značilna za tega delodajalca in ki jih drugje delavec ne bi mogel pridobiti. Biti mora takšna, da sicer prepreči opravljanje konkurenčne dejavnosti v določenem obdobju, s čimer zaščiti delodajalca, vendar mora biti to obdobje čim krajše, da se zaščiti interes delavca, ki je omejen pri izbiri zaposlitve. Ne sme pa izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca.

Konkurenčna klavzula mora biti vedno izražena v pisni obliki, dogovori se lahko največ za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in  samo za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca (razen če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku). S pogodbo o zaposlitvi mora biti tudi določeno denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule, katerega višina ne more biti nižja od tretjine povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora izplačevati dogovorjeno nadomestilo mesečno ves čas spoštovanja klavzule, kar pomeni, da se stranki ne moreta dogovoriti za izplačilo nadomestila v enkratnem znesku.

Konkurenčna klavzula preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s sporazumnim dogovorom delavca in delodajalca ter v primeru, ko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker je delodajalec huje kršil njena določila, če delavec v roku enega meseca od prenehanja pogodbe o zaposlitvi delodajalcu pisno izjavi, da ni vezan s konkurenčno klavzulo.

 Informacije o denarni socialni pomoči, ki ti bodo mogoče (upajmo, da ne…) prišle prav.

ZA ZAČETEK: DENARNA SOCIALNA POMOČ JE NEKAJ DRUGEGA KOT DENARNO NADOMESTILO!

Torej: imamo dva različna sistema socialne varnosti za primer brezposelnosti, ki nista neodvisna eden od drugega, temveč se prepletata;

A. Sistem socialnega zavarovanja za primer brezposelnosti temelji na t.i. zavarovalnem načelu. To z drugimi besedami pomeni, da so denarne dajatve, to je denarno nadomestilo, praviloma sorazmerne z viŠino vplačanih prispevkov (»načelo enakovrednosti«), medtem ko je njihovo trajanje časovno omejeno in pogojeno s predhodno dobo zavarovanja. O višini zneska denarnega nadomestila, oziroma dolžini upravičenosti poglej 21. oziroma 25. člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti Upravičenost do denarnega nadomestila je tako avtomatsko povezana s predhodnim statusom zaposlitve.
V tem primeru govorimo o horizontalni solidarnosti in redistribuciji med predhodno zaposlenimi delavci. Glavni namen tega sistema je ohranjanje relativnega družbenega položaja zavarovanih oseb.

B. Glavni cilj sistemov socialnih pomoči pa je po drugi strani zagotavljanje eksistenčnega minimuma. Glavni pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči je ugotovljena dejanska potreba po dajatvi (ang. »Means- tested Benefits«). Denarne dajatve imajo tako t.i. subsidiarno naravo, kar pomeni izčrpanost vseh drugih oblik pomoči. Tukaj gre za vertikalno redistribucijo, ki se zagotavlja s progresivno lestvico splošnega sistema obdavčenja.

Poanta je torej: če si svež diplomant brez dneva formalno pridobljenih izkušenj (študentski servis ne šteje), ki je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, lahko uveljavljaš pravico do denarne socialne pomoči, nimaš pa možnosti uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila - saj nimaš najmanj enoletne dobe, na podlagi katere bi uveljavljal pravico do denarnega nadomestila.
Tako. Zdaj ko smo razjasnili pojme, lahko gremo nazaj na denarno socialno pomoč.

KOMU JE NAMENJENA DENARNA SOCIALNA POMOČ?
Denarno socialno pomoč lahko pridobiš v primeru, če nimaš dovolj sredstev za preživljanje, če nimaš premoženja, ki bi ti omogočilo preživetje, če aktivno rešuješ svojo socialno problematiko, če si državljan Republike Slovenije in imaš tukaj stalno prebivališče ali tudi če si tujec in imaš dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in tukaj tudi prebivaš.

KATERE DOKUMENTE POTREBUJEM ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO DENARNE SOCIALNE POMOČI?
Ob uveljanju pravice do denarne socialne pomoči potrebuješ ob sebi (poleg izpolnjene prošnje seveda) naslednje dokumente:

1. Potrdilo o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu - pridobiš na pristojni upravni enoti,

2. Potrdilo o katastrskem dohodku - pridobiš na pristojnem davčnem uradu,

3. Potrdilo o vpisu v evideoco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje - pridobiš ob vpisu v evidenco brezposelnih oseb na pristojnem uradu za delo.
KOLIKŠNA JE VIŠINA DENARNE SOCIALNE POMOČI?
Seveda te zanima višina denarne socialne pomoči. No, stvar je takšna; najvišji znesek denarne socialne pomoči, do katere si upravičen/-a pod pogojem, da si samska oseba brez sredstev za preživljanje, je 205,57 Evrov, oziroma 49263 tolarjev.
Seveda pa je sam izračun višine denarne socialne pomoči odvisen od tvojih dohodkov ter števila družinskih članov. Med tvoje dohodke sodi plača, bolniško nadomestilo, starševsko nadomestilo, pokojnina, denarno nadomestilo, dohodki iz študentskega dela, avtorsko delo, dohodki iz premoženja, kmetijske dejavnosti, dejavnosti, ter drugi dohodki, določeni z Zakonom o socialnem varstvu. Z zakonom določeni dohodki, kot je recimo štipendija, se ne upoštevajo med dohodke!
Poleg tega moramo upoštevati, da se višina denarne socialne pomoči, oziroma osnovni znesek minimalnega dohodka, na katerega je le-ta vezana, vsako leto januarja uskladi za indeks cen življenskih potrebščin za obdobje enega leta pred mesecem uskladitve.

KOLIKO ČASA PREJEMAM DENARNO SOCIALNO POMOČ?
V primeru, da je bila tvoja vloga za denarno socialno pomoč uspešno razrešena, se ti prvič dodeli za največ tri mesece. Nato moraš pravico do dodelitve denarne socialne pomoči podaljšati. V primeru, da se tvoje materialno v prvem trimesečju prejemanja denarne socialne pomoči ni spremenilo, se ti le-ta dodeli za nadaljnjih šest mesecev.

POZOR: Nujno upoštevaj roke za oddajo prošnje za dodelitev denarne socialne pomoči. Zelo priporočljivo je da vlogo za denarno socialno pomoč oddaš najkasneje do sredine meseca , to je do 15.-ega v mesecu. To seveda velja tudi za podaljšanje pravice do denarne socialne pomoči.
Primer: če si na podlagi prošnje za dodelitev denarne socialne pomoči dobil odločbo o trimesečnem prejemenju le-te med 1. septembrom in 31.-im novembrom, nujno oddaj vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči najkasneje do sredine zadnjega v odločbi določenega meseca prejemanja denarne socialne pomoči. V našem primeru boš tako oddal vlogo najkasneje do sredine novembra.

Ko ni mogoče pričakovati izboljšanje socialnega položaja upravičenca ( recimo iz razlogov bolezni ali hendikepa), se denarna socialna pomoč dodeli za največ eno leto.
Upravičencu nad 60 let in tistemu, ki je trajno nezmožen za delo, oziroma brez vsakršnih dohodkov, oziroma prejemkov ter hkrati brez premoženja in nima nikogar, ki bi ga bil dolžan in sposoben preživljati, in živi doma, pa se dodeli t.i. trajna denarna socialna pomoč.

KAJ JE TO IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ?
Do izredne denarne socialne pomoči si upravičen, kot že samo ime pove, če se znajdeš v izrednih okoliščinah. Izredno denarno socialno pomoč se ti lahko dodeli tudi v primerih, ko drugače presegaš “cenzus” za dodelitev denarne socialne pomoči, a si se iz razlogov, na katere nisi mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti.
 
KOLIKO ČASA PREJEMAM IZREDNO DENARNO SOCIALNO POMOČ?
Na razpolago sta dve možnosti;

če bo tvoja materialna ogroženost trajala več kot dva meseca, se ti dodeli za obdobje,
če je tvoja materialna ogroženost trenutna in prehodna, se ti dodeli v enkratnem znesku.

POZOR: v primeru, da razmišljaš o oddaji vloge za izredno denarno socialno pomoč, smo te dolžni opozoriti, da si s zadnjo spremembo Zakona o socialnem varstvu (poglej zakonodajni oddelek) dolžan v vlogi natančno navesti, za kakšen namen potrebuješ pomoč, prav tako pa moraš opredeliti denarni znesek, ki ga potrebuješ. V roku 15 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči si dolžan pristojnemu centru za socialno delo predložiti dokazila o namenski porabi sredstev. V primeru, da tega ne storiš, se ti odtegne pravica do izredne denarne socialne pomoči za nadaljnjih 18 mesecev. Da, prav si prebral - za leto in pol!
(Poglej: Center za socialno delo Šiška ).

POZOR: Obrazci za denarno socialno pomoč, ter navodila za njihovo izpolnjevanje si lahko ogledaš na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
 

Vir: WWW.KAJPAMI.SI

http://www.kajpami.si/content.php?cont=kajpasedaj

 NA ŽALOST TE PO KONČANEM IZOBRAŽEVANJU  NE ČAKA  ZAPOSLITEV. KAJ ZDAJ?

1. DAN BREZPOSELNOSTI

Registracija na pristojnem uradu RS za delo

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vodi evidenco brezposelnih oseb skladno z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB). Podatki iz te evidence se uporabljajo za izvajanje strokovnih nalog posredovanja dela in zaposlitve, izdelavo zaposlitvenega načrta, izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja itd.

Kdo se lahko prijavi na Zavod RS za zaposlovanje?
Za prijavo na Zavodu za zaposlovanje moraš izpolnjevati določene pogoje: moraš dopolniti 15 let, ne smeš izpolnjevati pogojev za upokojitev, moraš izpolnjevati splošne zdravstvene pogoje za delo. In seveda - moraš biti pripravljen/-a sprejeti delo, oziroma ga tudi sam/-a iskati, ne smeš biti v delovnem razmerju, ne smeš biti upokojenec, študent, dijak, vajenec ali udeleženec izobraževanja, nisi nastopil/-a zaporne kazni, daljše od 6 mesecev, oziroma ne prejemš ali ne boš prejela odškodnine oziroma odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja oziroma prekinitve pogodbe o zaposlitvi itd.  
V evidenco brezposelnih oseb se lahko prijaviš tudi v primeru, če si samozaposlena oseba, če si lastnik ali solastnik gospodarske družbe; če si lastnik, zakupnik, najemnik ali drug uporabnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča, in če na podlagi dokazila izhaja, da vaš dobiček v preteklem letu ni presegal zakonsko določene višine.
Prav tako se lahko v evidenco Zavoda za zaposlovanje prijaviš na podlagi programa razreševanja presežnih delavcev, programa finančne reorganizacije ali na podlagi obvestila stečajnega upravitelja o nameravani odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev zaradi možnosti vključevanja v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Kje in kako se lahko prijavim?
Na Zavod za zaposlovanje se lahko prijaviš na območni službi, kjer imaš stalno prebivališče, ali na območju, kjer ti je poteklo delovno razmerje.

KDAJ SE PRIJAVIM?
Prijaviš se takrat, ko se odločiš za aktivno iskanje zaposlitve. Recimo po diplomi, kot iskalec prve zaposlitve, ali pa po izteku zaposlitve za določene čas, kot iskalec ponovne zaposlitve.
Pozor: prijava v evidenco brezposelnih se mogoče zdi kot rutinirano birokratsko opravilo, ampak; šele s prijavo si upravičen uveljavitve pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, za vključitev v zaposlitveno in poklicno svetovanje ter v programe aktivne politike zaposlovanja.

KATERE DOKUMENTE POTREBUJEM OB PRIJAVI?
Ob prijavi moraš predložiti veljaven osebni dokument, delovno knjižico, ki jo dobiš na pristojni upravni enoti, če še nisi bili zaposlen, oziroma vam jo izroči nekdanji delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja,
Zaradi uveljavitve nekaterih pravic (npr. povračila stroškov za aktivno iskanje zaposlitve, denarnega nadomestila za brezposelnost ali vključitve v programe aktivne politike zaposlovanja) moraš pri prijavi ob sebi imeti davčno številko, številko transakcijskega računa, v primeru, da ste bili zaposleni, tudi pogodbo o zaposlitvi, po kateri ste bili razporejeni na delovno mesto večino časa v zadnjih 12 (koledarskih) mesecih pred nastankom brezposelnosti ter potrdilo o povprečni prejeti plači, ki ste jo prejemali v zadnjih 12 (koledarskih) mesecih pred nastankom brezposelnosti. Za prijavo v evidenco brezposelnih oseb in uveljavljanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti Zavod za zaposlovanje po uradni poti pridobi še podatke iz ostalih razpoložljivih javnih evidenc.
POZOR! Na Zavod za zaposlovanje se lahko prijavi&scaron izključno osebno. V primeru, da imaš zdravstvene težave, te lahko prijavi tvoj pooblaščenec, vendar se moraš v osmih dneh po prenehanju zdravstvenih razlogov osebno prijaviti z dokazilom o razlogu zadržanosti v rokah.
(Poglej: E- uprava RS, Zavod RS za zaposlovanje )

KATERE PRAVICE IN OBVEZNOSTI PRINAŠA PRIJAVA NA ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE?
S tvojimi pravicami in obveznostmi kot registrirano brezposelne osebe boš seznanjen/-a že takoj ob vpisu. Tvoje pravice kot osebe, ki je brezposelna, so medtem določene v samem Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (UL RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94, 38/94, 69/98, 67/02, 02/04, 63/04, 79/06, 105/06), ki določa, da si brezposelna oseba z vpisom v evidenco zagotovi pomoč Zavoda RS za zaposlovanje pri iskanju zaposlitve, pogoje za uveljavitev pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter priložnost za vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja.
Tvoje obveznosti v zvezi z Zavodom za zaposlovanje se bodo nanašale na izdelavo zaposlitvenega načrta skupaj s svetovalcem za zaposlitev najkasneje v dveh mesecih po prijavi na Zavodu za zaposlovanje. V tem načrtu bo določen način tvojega obveznega dokazovanja aktivnosti, ter čas in kraj tvoje dnevne dosegljivosti. Ko boš podpisal zaposlitveni načrt, boš s tem sprejel odgovornost za dogovorjene obveznosti. Zavod za zaposlovanje torej pogojuje svoje usluge v zameno za tvojo v zaposlitvenem načrtu podpisano obvezo, da boš aktivno iskal zaposlitev, in o tem obveščal Zavod za zaposlovanje, da se boš odzval na vse napotitve na prosta delovna mesta,ali tudi na začasna oziroma občasna dela, da boš vsak delovni dan tri ure dosegljiv na dogovorjenem naslovu, na katerem boš prevzemal poštne pošiljke, telefonske klice, SMS-e, elektronsko pošto in se na njih pravočasno odzval, da boš 8 dni prej obvestil Zavod o vsaki svoji odsotnosti iz osebnih razlogov, ter da boš obvestil Zavod o ostalih opravičljivih odsotnostih v roku 3 dni po prenehanju razloga za odsotnost, razen v primeru predvidljive odsotnosti zaradi bolezni (zdravljenje), ko je rok obveščanja 3 dni pred začetkom predvidene odsotnosti.
Zavod te opozarja, da neizpolnjevanje teh obveznosti lahko pomeni izbris iz evidenc, v katero se boš lahko nazaj prijavil 6 mesecev po dokončni odločbi v upravnem postopku. S tem boš pa tudi izgubil pravico do prejemanja vseh socialnih transferjev, ki se vežejo na tvoj status brezposelne osebe.
Zavod RS za zaposlovanje ti prav tako sporoča, da te bo prenehal voditi v evidencah zaradi neizpolnjevanja naslednjih obveznosti, če:

- odkloniš ustrezno ali primerno zaposlitev oziroma s svojim ravnanjem povzročiš, da te delodajalec zavrne,
- odkloniš vključitev v program aktivne politike zaposlovanja ali kršiš obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja,
- nisi na vsakodnevni razpolagi za zaposlitev,kot je bilo dogovorjeno,
- delaš ali si zaposlen na črno,
- ne iščeš aktivno zaposlitve,
- odkloniš podpis zaposlitvenega načrta, ker se ne strinjaš z določitvijo obveznosti sprejetja vsake zaposlitve, primernega začasnega oz. občasnega, humantiranega ali drugega dela, opredeljenega v zakonu, ki ureja socialno varstvo,
nisi dal resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe.
Toliko o obveznostih.

POZOR: Zavod ti lahko povrne tudi stroške javnega prevoza v primeru zglasitve na zaposlitvenem razgovoru ter stroške priporočenih poštnih pošiljk, ki jih imaš zaradi pisne prijave na ustrezno ali primerno zaposlitev. Seveda moraš Zavodu predložiti ustrezna dokazila ( vozovnica, potrdilo pošte,..). O morebitnih stroških moraš predhodno obvestiti Zavod.
(Poglej: Zavod RS za zaposlovanje )
2. DAN BREZPOSELNOSTI

možnost uveljavljanja pravice do denarne socialne pomoči

Vpis v register evidence brezposelnih oseb na območnem uradu za delo ti pod določenimi pogoji omogoča, da na pristojnem centru za socialno delo uveljavljaš pravico do denarne socialne pomoči.
Denarna socialna pomoč je namenjena vsem osebam, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov, na katere niso mogli vplivati, znajdejo v materialni stiski. Ob denarni socialni pomoči naj bi tako lažje poiskali izhod iz situacije, v kateri so se znašli.
Če želiš več vedeti o denarni socialni pomoči, vzemi v roke Zakon o socialnem varstvu, ki je bil nazadnje spremenjen konec septembra letos.

Še pred tem pa te moramo opozoriti na dejstvo, da je denarna socialna pomoč nekaj povsem drugega kot denarno nadomestilo, do katerega so upravičene osebe z najmanj enim letom formalnih delovnih izkušenj (ki so jih pridobile v zadnjih 18-ih mesecih).

POZOR: v primeru, da razmišljaš o oddaji vloge za izredno denarno socialno pomoč, smo te dolžni opozoriti, da si s zadnjo spremembo Zakona o socialnem varstvu (poglej zakonodajni oddelek) dolžan v vlogi natančno navesti, za kakšen namen potrebuješ pomoč, prav tako pa moraš opredeliti denarni znesek, ki ga potrebuješ. V roku 15 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči si dolžan pristojnemu centru za socialno delo predložiti dokazila o namenski porabi sredstev. V primeru, da tega ne storiš, se ti odtegne pravica do izredne denarne socialne pomoči za nadaljnjih 18 mesecev. Da, prav si prebral - za leto in pol!
(Poglej: Center za socialno delo Šiška ).

Obrazci za denarno socialno pomoč, ter navodila za njihovo izpolnjevanje si lahko ogledaš na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
3. DAN BREZPOSELNOSTI

UVELJAVLJANJE PRAVICE DO OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

V primeru, da nisi upravičen do denarnega nadomestila, kar kot iskalec prve zaposlitve nisi, si moraš zdravstveno zavarovanje urediti sam. Na razpolago so tri možnosti:

1. Če imaš kakršenkoli drug prihodek kot denarno nadomestilo, in če imaš stalno prebivališče v RS, se lahko zavaruješ kot samostojni zavezanec za prispevek,
2. Če si državljan RS s stalnim prebivališčem v RS in nimaš lastnih prihodkov , lahko uveljaviš pravico do zavarovanja pri občini, v kateri živiš,
3. Če si poročen, in če ima tvoj/-a zakonski/-a partner/-ica urejeno zdravstveno zavarovanje, lahko uveljavljaš zavarovanje preko zakonca.

V kolikor pa se želš vključiti tudi v prostovoljno zdravstveno zavarovanje, pa si moraš to sam urediti pri izbrani zavarovalnici.
Poglej: Zavod RS za zaposlovanje

PRVI TEDEN BREZPOSELNOSTI

KAKO NAPISATI PROŠNJO? KAKO SE PRIPRAVITI NA ZAPOSLITVENI RAZGOVOR? KAKO…?

Čas za akcijo. Zelo kmalu boš ugotovil/-a, da je iskanje dela »full-time job«, ki zahteva ustrezen pristop. Ob tem ti zagotovo po glavi potuje cel kup vprašanj.
Kako napisati kvaliteten življenjepis? Kako se obnašati na zaposlitvenem razgovoru? Kako se obleči za zaposlitven razgovor? Kako obrniti govorico telesa na zaposlitvenem razgovoru v svoj prid? Katerim napakam na zaposlitvenem razgovoru se moram izogniti? Koliko intervjujev me čaka do prve zaposlitve?
Vse to so realna vprašanja in dileme brezposelne osebe. Glavno vprašanje je torej:

Kako se najbolje opremiti?
Ker ti nočemo »naredi to, naredi ono« pametovati kar na suho, te bomo preusmerili na spletne portale, kateri ponujajo konkretne odgovore na zgoraj zastavljena vprašanja. Saj veš: drugi časi, drug pristop. Danes je zanašanje izključno in samo na lastne sposobnosti pri iskanju dela zelo tvegana poteza, ki zahteva zelo veliko količino samozavesti. Kar pa je blago, ki še kako manjka marsikateri brezposelni osebi. Logična rešitev je torej informiranje in še enkrat informiranje.

Portal znanja je vodilni izobraževalni slovenski portal, ki v tem trenutku ponuja 1669 izobraževanj.
Poglej www.portalznanja.com

Mojedelo.com je spletni portal, na katerem boš našel nasvete v zvezi z življenjepisom, zaposlitvenimi razgovori, razvojem karirere, karierni forum, vanj lahko vpišeš svoj življenjepis,…
Poglej www.mojedelo.com

Zaposlovanje.org je zaposlitveni in izobraževalni portal z možnostjo vnosa tvojega življenjepisa, kariernimi nasveti, itd.
Poglej www.zaposlovanje.org

Zaposlitev.net je prvi slovenski zaposlitveni portal, na katerega lahko prav tako vneseš svoj življenjepis, prebiraš različne informacije,…
Poglej www.zaposlitev.net

Zavod RS za zaposlovanje vsako leto posreduje zaposlitev približno 55.000 brezposelnim, tako da je posredovanje zaposlitev in okrepitev sodelovanja z delodajalci ena od poglavitnih nalog Zavoda. Na razpolago imaš obsežen seznam prostih delovnih mest.
Poglej www.ess.gov.si

Zagotovo ste že slišali za podjetje Adecco H.R. d.o.o., ki se ukvarja z zagotavljanje storitev na področju upravljanja s člove&scaronkimi viri. Nudijo storitve za iskalce zaposlitve, za podjetja in za študente.
Poglej www.adecco.si

Prošnja.si je spletni portal za pisanje prošenj za delo in življenjepisov. Ponuja aktualne članke s koristnimi nasveti o pisanju prošenj za delo in vso vzporedno pomoč, ki jo potrebuješ.
Poglej www.prosnja.si

Manpower se tako kot Adecco ukvarja z zagotavljanjem storitev na področju upravljanja s človeškimi viri.
Poglej www.manpower.si

Na virtualnem središču boš našel pregled največjih slovenskih zaposlitvenih portalov, od ALP PECA d.o.o., ATAMA, Centra RS za poklicno izobraževanje, Kadisa, Moje kariere, Zaposlitev.delo.si, evropskega portala za zaposlitveno mobilnost EURES,itd…
Poglej: www.virtualno-sredisce.si

KAJ JE TO EUROPASS?
Če imaš še vedno težav pri pisanju prošenj, ti ponujamo še eno, zelo dobro možnost: to je Europass življenjepis.
Europass življenjepis je evropsko dogovorjena oblika obrazca za kronološonko, sistematično in dinamično predstavitev izobraževalne poti, kvalifikacij in kompetenc posameznika.
Ponuja  pregleden zapis osebnih podatkov, jezikovnih znanj, delovnih izkušenj, pridobljene izobrazbe ter dodatnih znanj, pridobljenih izven formalnih oblik izobraževanja. 
Na voljo je v štiriindvajsetih evropskih jezikih, seveda tudi v slovenščini, ter predvideva poseben prostor tudi za mednarodne klasifikacijske lestvice, zato je primeren ne le za predstavitev doma, temveč tudi za tiste, ki vidijo svojo prihodnost v drugih državah, institucijah ali projektih EU. 
Mapo Europass sestavlja pet dokumentov:

Europass življenjepis - izpolniš sam.
Europass jezikovna izkaznica izpolniš sam.

Europass priloga k spričevalu - izpolni pristojna ustanova.
Europass priloga k diplomi - izpolni pristojna ustanova.
Europass mobilnost - izpolni pristojna ustanova.

Europass življenjepis daje poseben poudarek tudi neformalno in priložnostno pridobljenemu znanju, zato predvideva posebne rubrike za socialna, organizacijska, tehnična, računalnišnka ter umetniška znanja in kompetence. Beleženje teh na prvi pogled »nevidnih« in »neresnih« znanj omogoča celovito predstavitev posameznikovih sposobnosti. 
Skratka: zelo priporočljivo!

TUKAJ si poglej vzorčni primerek Europass življenjepisa v slovenščini.
Vse informacije v zvezi z Europass življenjepisom in Europass mapo (kje / kako) lahko dobiš TUKAJ.
Vir: Nacionalni center Europass

ALI V SLOVENIJI OBSTAJA SINDIKAT BREZPOSELNIH DELAVCEV?
Zanimivo vprašanje. Odgovor je pritrdilen. Da, Slovenija premore Sindikat brezposelnih delavcev, ki ti TUKAJ ponujajo raznovrstne informacije in nasvete v zvezi z zaposlovanjem.

(NAJKASNEJE) 60. DAN: ZAPOSLITVENI NAČRT

Po uspešni prijavi v evidenco brezposelnih oseb Zavoda za zaposlovanje boš najkasneje v roku dveh mesecev povabljen na urad za delo na pogovor in pripravo zaposlitvenega načrta.
To pomeni, da si bosta s svetovalcem za zaposlitev vzela malce več časa in v zaposlitveni načrt zapisala tvoje obvezne in dogovorjene aktivnosti v zvezi z iskanjem zaposlitve in druge aktivnosti, ki ti bodo pomagale na poti do zaposlitve.
Zaposlitveni načrt bo pripravljen glede na ponujene možnosti za zaposlitev, ki jih imaš, pač glede na tvoja razpoložljiva znanja, izkušnje in sposobnosti ter stanje na trgu dela. Pri tem se bodo v največji meri upoštevale tvoje želje in potrebe.

KAJ JE BISTVO ZAPOSLITVENEGA NAČRTA?
Po besedah Zavoda za zaposlovanje je zaposlitveni načrt dokument, ki opredeli

* vašo ustrezno in primerno zaposlitev;
Tukaj se bomo ustavili pri 17.č, oziroma d. členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (UL RS 107/06) ki pravita naslednje (Ibid.):

17.č člen
Ustrezna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev:
- z delovnim razmerjem za nedoločen ali določen čas,
- ki ustreza razvrstitvi delovnega mesta v tarifni razred ustrezne kolektivne pogodbe, na katerega je bila oseba razporejena večino časa zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti,
- ki ustreza stopnji in vrsti dokončane poklicne izobrazbe brezposelne osebe, ki išče zaposlitev prvič ali po prekinitvi zaposlitve za najmanj dve leti,
- na delovnem mestu, ki je oddaljeno od kraja prebivanja brezposelne osebe do delovnega mesta do eno uro vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca.
Skupni čas odsotnosti brezposelne osebe z doma zaradi dela in prevoza na delo ne sme trajati več kot enajst ur.

17.d člen
Primerna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev, pri kateri so izpolnjeni pogoji iz prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena, in ki ustreza razvrstitvi delovnega mesta do največ dveh stopenj nižjega tarifnega razreda ustrezne kolektivne pogodbe, na katerega je bila oseba razporejena večino časa zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti. Primerna je tudi zaposlitev iz prejšnjega člena, ki je toliko oddaljena od kraja prebivanja brezposelne osebe, da je potreben prevoz do delovnega mesta do eno uro in pol vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca v eno smer ali če ji je zagotovljeno bivanje v drugem kraju.
Za brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do petnajst let, je primerna oddaljenost do ene ure vožnje na delo z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja prebivanja do delovnega mesta v eno smer. Skupni čas odsotnosti brezposelne osebe z doma zaradi dela in prevoza na delo ne sme trajati več kot enajst ur.
Brezposelni osebi se kot primerna lahko ponudi eno stopnjo nižja zaposlitev po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb, če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna. Po šestih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb in če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna, se kot primerna lahko ponudi dve stopnji nižja zaposlitev.
Brezposelni osebi, ki je sprejela primerno zaposlitev in je v 18 mesecih po sprejemu primerne zaposlitve ponovno postala brezposelna oseba, se ponudi zaposlitev, ki je bila ustrezna pred sprejemom primerne zaposlitve. Če to ni možno, se ji lahko po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb, ponudi zaposlitev, ki je bila primerna preden je ponovno postala brezposelna oseba.
Brezposelni osebi, ki sprejme zaposlitev, ki se v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena šteje kot primerna, zavod ponudi ustrezno zaposlitev, ko je ta na voljo.

Poleg tega zaposlitveni načrt opredeli tudi
* kako in kje boš iskal/-a zaposlitev;
* kaj potrebuješ, da bi izboljšal možnosti zaposlitve;
* kdaj in na katerem naslovu boš dosegljiv;
* kdaj in kako boste obveščali Zavod o vaših aktivnostih.

KAJ NUDI IZDELAN ZAPOSLITVENI NAČRT?
Na osnovi izdelanega zaposlitvenega načrta ti bo Zavod za zaposlovanje ponudil zlasti možnost posredovanja zaposlitev in del, seveda v zgoraj zastavljenem okvirju Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti z naslednjimi dodatnimi poudarki:

• Oddaljenost dela od kraja prebivališča brezposelne osebe ne vpliva na določitev ustrezne ali primerne zaposlitve, če se pretežni del dejavnosti opravlja zunaj poslovnih prostorov delodajalca ali če gre za tehnološko povezano dejavnost, ki se opravlja zunaj sedeža delodajalca.  ( 17e člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti)
  
• Upravičencem do denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu zavod posreduje vsako zaposlitev, primerno delo po podjemni pogodbi oziroma pogodbi o naročilu avtorskega dela in primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo, ki traja največ 56 ur mesečno.

Poleg tega ti izdelan zaposlitveni načrt ponuja možnost

- vključevanja v programe, ki izboljšujejo tvoje možnosti zaposlitve (programi motiviranja, informiranja, izobraževanja, usposabljanja itd);
- pomoč strokovnjakov pri tvojih odločitvah na poti do zaposlitve.

Torej: zaposlitveni načrt bo koordinator tvojega aktivnega iskanja dela, na podlagi katerega bo lahko tvoj svetovalec sprotno evalviral tvojo aktivnost.
Dokončno urejen zaposlitveni načrt podpišeta ti in tvoj svetovalec, s čimer sprejmeš vse tako dogovorjene obveznosti. Recimo vsakodnevno nekajurno rezidenčno prisotnost na dogovorjenem naslovu.
Vir: Zavod RS za zaposlovanje

KAJ JE TO (N)CIPS?
NCIPS je okrajšava za Nacionalni center za informiranje in poklicno svetovanje. Njegove naloge so usmerjene v koordinacijo pomembnih informacij med partnerji in uporabniki. Zdaj se zagotovo že sprašuješ, zakaj teženje z nekim NCIPS-om. Odgovor se skriva v njegovi drugi nalogi; NCIPS je strokovna podpora Centrom za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS-i). No, in če se boš odpravil/-a k tebi najbližjemu CIPS-u, lahko pričakuješ obilo informacij o izobraževanju, usposabljanju, trgu dela, itd. Torej: CIPS se trudi zagotavljati čim bolj celovit karierni paket raznovrstnih storitev. Ali te zanimajo informacije o specifičnem delu? Ali potrebuješ nasvet iz področja trga dela? Ali razmišljaš o vpisu na fakulteto, pa ne veš katero? Ali bi se končno rad/-a naučil/-a optimalno pisati življenjepis? Potem pojdi na najbližji CIPS .

KATERE PROGRAME AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA (APZ) TI NUDI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE?
Kakor si že zvedel/-a, je ena izmed tvojih pravic, in navsezadnje tudi obveznosti ob vstopu v evidence Zavoda za zaposlovanja tudi možnost vključitve v programe aktivne politike zaposlovanja, ki jih ponuja Zavod RS za zaposlovanje. Seveda te zanima, o katerih programih govorim. Zato je najbolje, da se vržemo v branje Programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2007 -2013, ki ga je vlada RS sprejela na 98. seji dne 23. novembra 2006 in kateri nam ponuja naslednje programe APZ, združenih v ukrepe:

1.Svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, ki zajema naslednje aktivnosti:

• poklicno in zaposlitveno informiranje, svetovanje in motiviranje,
• pomoč pri iskanju zaposlitve ( zaposlitveni klubi ),
• razvoj in izvajanje novih oblik pomoči in predstavitev.

2. Usposabljanje in izobraževanje, ki zajema naslednje aktivnosti:

• programi institucionalnega usposabljanja in nacionalne poklicne kvalifikacije,
• programi praktičnega usposabljanja (usposabljanje na delovnem mestu, učne delavnice, nadomestna zaposlitev-»job rotation«, projekti za usposabljanja hendikepiranih oseb),
• programi izobraževanja (Projektno učenje za mlade!),
• usposabljanje in izobraževanje zaposlenih,
• preventivni in inovativni projekti na trgu dela (poudarek na sodelovanju s tujimi partnerji).

POZOR: v ta ukrep se bodo prednostno vključevali tudi brezposelni mladi do 24 let, mladi brez delovnih izkušenj in prejemniki denarne socialne pomoči in denarnega nadomestila.

3. Spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja, ki zajema naslednje aktivnosti:

• spodbujanje samozaposlovanja (svetovalna pomoč, subvencija za samozaposlitev, projekti, namenjeni za spodbujanje podjetniške miselnosti, predvsem med mladimi, ženskami in na podeželju),
• subvencije za zaposlitev teže zaposljivih skupin brezposelnih oseb (subvencioniranje delodajalca, ki zaposli prejemnika denarne socialne pomoči za določen ali nedoločen čas),
• povračilo stroškov dela (povračilo davka na plače in prispevkov delodajalca, ki osebo na porodniškem dopustu nadomesti s »teže« zaposljivo osebo),
• spodbujanje prilagodljivosti delovne sile in podjetij (podpiranje novih prijemov za zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve, starejših in invalidov)
• ohranitev delovnih mest (v prestrukturiranih podjetjih).

POZOR: v ta ukrep se bodo prednostno vključili dolgotrajno brezposelni, prejemniki denarne socialne pomoči in denarnega nadomestila, mladi do 24 let,iskalci prve zaposlitve.

4.Programi za povečanje socialne vključenosti, ki zajemajo naslednje aktivnosti:

• spodbujanje socialnega vključevanja in delovne aktivnosti (javna dela, pomoč na domu, osebna asistenca, zaposlitveni projekti za invalide, tudi začasno ali občasno humanitarno delo),
• spodbujanje zaposlitvenih zmogljivosti ( ustvarjanje novih delovnih mest v nevladnem sektorju, socialno podjetništvo),
• inovativni programi za pospeševanje socialnega vključevanja in boja proti zapostavljanju na trgu dela (ukrepi boja proti diskriminaciji),

POZOR: prednostna lista tega ukrepa je ista kot pri prejšnjem ukrepu »Spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja«.
Vir: Program ukrepov aktivne politike zaposlovanje za obdobje 2007 -2013, Zavod RS za zaposlovanje

Za vsako brezposelno osebo nekaj, bi lahko rekli. Ali pač?

Vir: KAJPAMI.SI

http://www.kajpami.si/content.php?cont=kajpasedaj

Pogodba o zaposlitvi 

S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje, ter se opredelijo najpomembnejše pravice in obveznosti delavca in delodajalca. Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi mora izpolnjevati pogoje za opravljanje dela. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 103/07) določa, da mora biti pogodba o zaposlitvi sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati naslednje sestavine:– podatke o delavcu in delodajalcu z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,
– datum nastopa dela,
– naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka stopnja in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela,
– kraj opravljanja dela (če ni naveden točen kraj, se šteje, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca),
– čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi (če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, mora vsebovati tudi določilo o načinu izrabe letnega dopusta),
– določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,
– določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
– določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih,
– določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,
– določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
– dolžino odpovednih rokov,
– navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca,
– druge pravice in obveznosti v primerih, določenih z zakonom (npr. konkurenčna klavzula).Glede nekaterih vprašanj (razporeditev delovnega časa, druge sestavine plače, letni dopust, dolžina odpovednih rokov) se lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca, vendar je priporočljivo, da so vse navedene pravice in obveznosti konkretno določene v pogodbi o zaposlitvi.Če pogodba o zaposlitvi obstaja, vendar ni sklenjena v pisni obliki oziroma če niso v pisni obliki izražene vse njene sestavine, je pogodba vseeno veljavna. Pogodba o zaposlitvi se sklepa za nedoločen čas. Za določen čas se lahko sklene le v zakonsko določenih primerih (npr. zaradi začasno povečanega obsega dela, nadomeščanja začasno odsotnega delavca, projektnega dela, izobraževanja ali usposabljanja, itd), pri čemer velja, da ni dopustno skleniti več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, če bi bil neprekinjen čas trajanja teh pogodb daljši od dveh let.Določila pogodbe o zaposlitvi morajo biti v skladu z zakonsko predpisano oziroma s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca dogovorjeno minimalno ravnjo pravic delavca. Lahko so za delavca ugodnejša, nikakor pa ne morejo zniževati minimalnih pravic, ki jih vsebujejo ti akti. Če bi pogodba o zaposlitvi vendarle vsebovala določila, ki bi določena vprašanja urejala za delavca manj ugodno, se namesto takšnih določil uporabljajo neposredno določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca.Delovna razmerja javnih uslužbencev ter njihove pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja primarno ureja Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-upb3). Če posamezna vprašanja niso urejena v tem zakonu, se subsidiarno uporabljajo določila Zakona o delovnih razmerjih. Sistem plač v javnem sektorju ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07-upb7). 

Uporabne povezave:Zakon o delovnih razmerjih: http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=200242&stevilka=2006, http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007103&stevilka=5131Zakon o javnih uslužbencih: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200763&stevilka=3411Zakon o sistemu plač v javnem sektorju: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200795&stevilka=4738