Nov 13
Prva pomoč ob prehodu v zaposlitev
Prva knjiga: Prva pomoč ob prehodu v zaposlitev
Vsebina prve knjige
Vsebina prve knjige

Prva knjiga je namenjena predvsem mladim iskalcem zaposlitve ter mladim delavcem.

 

V prizadevanju, da ti olajšamo skrbi ter z namenom, da te ustrezno informiramo, smo v tem priročniku poskušali zbrati osnovne informacije, ki ti bodo zagotovo koristile, ko boš končal/a izobraževanje oziroma ko se boš zaposlil/a. Iskreno upamo, da ti bo jasna in jedrnata razlaga ključnih delov slovenske zakonodaje na ekonomskem in socialnem področju razumljiva in še kako v pomoč.

 

Več informacij o priročniku dobite na naših Območnih organizacijah ZSSS ali na sedežu ZSSS, Dalmatinova 4, Ljubljana.

  • Share/Bookmark
Avg 19

Drugi svet, 19. 8. 2008

Osrednja Slovenija bo dobila karierni center, ki bo poskrbel za prepoznavanje skritih znanj in boljše zaposlitvene možnosti ljudi. Tako so sklenili štirje partnerji, med njimi tudi Vizor, ki so trdno prepričani, da bodo izpolnili načrte, kljub temu, da projekt ni dobil denarja od Ministrstva za šolstvo in šport. V Vizorju so že začeli z razvojem Kariernega e-portfelja. Več o zanimivem projektu preberite na blogu.
[obišči blog]

Vir: http://www.drugisvet.com/Posel-in-stroka/karierni_center_osrednje_slovenske_regije.html

  • Share/Bookmark
Avg 18

Dnevnik, 18.8.2008

V okviru lanskega razpisa so podelili in sofinancirali le 820 od več kot 2100 štipendij, ki so bile na voljo

Z razpisom za sofinanciranje izvajanja enotnih regijskih štipendijskih shem za prihodnje šolsko in študijsko leto želijo sofinancirati štipendiranje 3000 dijakom in študentom ter vanj vključiti 500 delodajalcev, pravijo v Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije. V okviru lanskega razpisa je bilo po njihovih podatkih na voljo več kot 2100 štipendij, podelili in sofinancirali pa so jih zgolj 820. Vzroke za nizko zanimanje potencialnih štipendistov smo poiskali pri izvajalcih, pristojnih službah in pri študentih.

Več na: http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/341264

  • Share/Bookmark
Avg 18

Dnevnik, 16.8.2008

  Delodajalci cenijo predvsem pripravljenost za delo, zato predhodne delovne izkušnje pri mladih niso nujne, so pa dobrodošle

 Mladi se pogosto pritožujejo nad težavami, ki jih spremljajo pri iskanju prve zaposlitve. Predvsem odmeva njihova ugotovitev, da je težko dobiti službo, saj vse ponudbe za delo zahtevajo delovne izkušnje. V uredništvu naše rubrike smo to preverili pri kadrovskih oglasih, ki so bili pri nas objavljeni marca in aprila letos. Ponudb za delo, ki so bile objavljene v 78 oglasih, smo našteli vsaj 243, saj so nekateri iskali več delovnih mest, vendar niso navedli števila.

V tem primeru smo upoštevali le eno. Rezultati, ki smo jih dobili, so potrdili, da so opažanja prava, saj se je izkazalo, da so delovne izkušnje zaželene ali celo pogoj v 184 oglasih, kar predstavlja 76 odstotkov vseh objav za delo, le 59 ponudb oziroma 24 odstotkov jih predhodnih izkušenj ni zahtevalo. Več na: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/340941

  • Share/Bookmark
Jul 27

SIOL.NET, 27.7. 2008 

Dunaj – Raziskava med 15.000 mladimi v štirinajstih državah regije srednje in vzhodne Evrope je pokazala, da si v splošnem večina mladih želi v prihodnosti delati v lastni državi.

Kot kažejo rezultati omenjene raziskave, imajo mladi v srednji in vzhodni Evropi trdna pozitivna pričakovanja za prihodnost, izražajo visoko raven fleksibilnosti glede svoje kariere in so se pripravljeni seliti. Mladi v naraščajoči internacionalizaciji prepoznavajo vedno več priložnosti in si želijo delati v tujini za določen čas, navaja raziskava.

Več o raziskavi na

http://www.siol.net/gospodarstvo/2008/07/mladi.aspx

  • Share/Bookmark
Jul 22

Včeraj je bila v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije novinarska konferenca “MLADI KOT TRŽNO BLAGO”, kjer je bilo govora o zaposlitveni in življenjski situaciji, v kateri so se dandanes znašli mladi.

Nekaj statističnih utrinkov:

 Slovenija se je po izrabi začasnih zaposlitev (»temporary contracts«) z 18,3 % deležem v četrtem četrtletju 2007 skupaj z Nizozemsko uvrstila na četrto mesto, takoj za Španijo (30,9 %), Poljsko (28,4%) ter Portugalsko (22,3 %).

V zadnjih letih je na območju EU opazen porast deleža zaposlitev za določen čas. Med leti 1997 in 2007 je število zaposlitev za določen čas kot delež vseh zaposlitev v EU27 naraslo iz 11,4% na 14,5%. Izjemen porast je zabeležila Poljska, kjer je delež zaposlitev za določen čas poskočil iz 4,8% leta 1997 na kar 28,2% leta 2007. Velik porast je prav tako zabeležila Slovenija, ki je leta 1999 zabeležila 10,5% delež zaposlitev za določen čas, medtem ko se je leta 2007 ta delež zvišala na 18,5%, kar za Poljsko predstavlja drugi največji porast deleža zaposlitev za določen čas v EU državah med leti 1999 in 2007. V istem času je Danska zabeležila padec deleža zaposlitev za določen čas iz 9,6% na 8,7% (EUROSTAT)

Razširjenost začasnih zaposlitev je še posebej velika med mladimi (15–24 let). V večini držav je delež začasnih zaposlitev med mladimi večji kot med ostalimi zaposlenimi. Po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU s 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo začasno zaposlitev (ženske: 76,1 %, moški: 60 %). (UMAR, Poročilo o razvoju 2008)

V Sloveniji je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi za nedoločen čas 4% in zaposlenimi za določen čas 11%, ter med polno zaposlenimi 4%, in med delno zaposlenimi 7%. (EUROSTAT)

Do konca septembra 2007 je bilo več novih zaposlitev z nižjo izobrazbo in manj novih zaposlitev s srednjo in višjo ali visoko izobrazbo kot lani. Manj je bilo tudi razpisanih potreb po delavcih z višjo in visoko izobrazbo (UMAR)

Po podatkih SURS je povprečna neto plača v Ljubljani meseca januarja 2008 znašal slabih 990 € ( 981,7 €). Povprečna oglaševana cena stanovanja v Ljubljani pa je znašala 171.000 €a ali 2.894€ / m2. Če oglaševano ceno zmanjšamo za 5%, kolikor naj bi znašala razlika med oglaševano in prodajno ceno, to pomeni, da je treba za nakup povprečnega stanovanja  odšteti kar 164 ljubljanskih povprečnih plač ( to znese 13 let ali 35,6 let, če bi vsak mesec varčevali po 400 € ter tako živeli na minimalni plači  – ne upoštevajoč inflacije). Za povprečno enosobno stanovanje je treba odšteti 114 plač in za povprečno dvosobno 153 plač. Če bi v izračun vzeli povprečno neto plačo za Slovenijo, pa bi bile številke še višje.

Posnetek celotne novinarske konference si lahko ogledate na spodnji povezavi.

http://www.octostream.net/show/index.php?stranka=zsss&projekt=104&tip=tree&logo=zsss.css

 

  • Share/Bookmark
Jun 26

Primarkove trgovine so v zadnjih nekaj letih po vsej Britaniji pognale kot gobe po dežju. Ni presenetljivo, da je eden izmed desetih kosov garderobe, prodanih v Britaniji, prodan v verigi Primark, ki je trgovinski konglomerat z glavnim sedežem na Irskem. V treh državah ima že 177 trgovin s skupaj 1,6 milijona kvadratnimi metri prodajne površine in 25.000 zaposlenimi.

Ko je Primark odprl prvo trgovino v Britaniji, kje drugje kot na londonskem Oxford Streetu, so jo mlade Britanke napadle, kot bi bila oblačila zastonj. V prvih desetih dneh so prodali več kot milijon kosov garderobe

Ni presenetljivo, da zavistne konkurenčne verige poskušajo posnemati Primarkov koncept, po katerem ta ponuja novo modo hitro in poceni.

In sedaj trenutek resnice:

Zahvaljujoč skupni sedemmesečni tajni novinarski preiskavi BBC, avtorjev priljubljene televizijske oddaje Panorama in tednika Observer, je zdaj prišlo na dan, da v ozadju tega sumljivega koncepta ni nič čudežnega. Odkritje ni presenetljivo: majice, obleke in druga oblačila, ki jih Primark ponuja za vsega nekaj funtov, šivajo večinoma otroci, stari celo le enajst let. Preiskava je pokazala, da za tovarne, s katerimi je sodeloval Primark v Indiji, v pravcatih suženjskih razmerah od jutra do večera skoraj zastonj delajo lačni in celo žejni otroci, med drugim v taboriščih v južni Indiji, kamor so se zatekli tamilski begunci iz Šrilanke.

Celoten članek si lahko preberete na spodnji povezavi:

http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/328872

  • Share/Bookmark
Apr 25

Tukaj imam pismo svoje nekdanje učenke. Prosi me za pomoč, naj pomagam, da ne bo vsakdo, ki lahko gre, odšel delat v tujino. V Romuniji tako rekoč ni več mogoče dobiti kvalificiranega instalaterja, električarja, primanjkuje zdravnikov, medicinskih sester. Otroci odraščajo brez staršev, zanje skrbijo starejši bratje in sestre ali stari starši, s svojimi starši se pogovarjajo le po telefonu ali prek interneta,” je obupana svarila romunska evropska poslanka Gabriela Creţu na nedavni razpravi o begu možganov v organizaciji Evropskega političnega centra (EPC).

To so besede iz članka “Romuni so obupani, za Irce je trg dela mednarodna zadeva”.

Kaj se zgodi, ko mislimo mobilnost zgolj v geografski in poklicni perspektivi, ne pa tudi v socialni perspektivi? Preberite si članek do konca.

Preberi:

http://razgledi.net/blog/2008/04/22/romuni-so-obupani-za-irce-je-trg-dela-mednarodna-zadeva/#more-1996

  • Share/Bookmark
Apr 06

24ur.com 

Prestolnico je preplavilo več kot 30 tisoč delavcev. Zahtevali so blaginjo za vse, ne le za elite. Evropska unija je bodisi socialna ali pa je ni, so še poudarili. Na spodnji povezavi si lahko ogledamo reportažo iz eurodemosntracij.

Vir: http://24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-vseevropske-delavske-demonstracije.html

  • Share/Bookmark
Apr 06

24ur.com 

Prestolnico je preplavilo več kot 30 tisoč delavcev. Zahtevali so blaginjo za vse, ne le za elite. Evropska unija je bodisi socialna ali pa je ni, so še poudarili. Na spodnji povezavi si lahko ogledamo reportažo iz eurodemosntracij.

Vir: http://24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-vseevropske-delavske-demonstracije.html

  • Share/Bookmark