Jul 22

Včeraj je bila v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije novinarska konferenca “MLADI KOT TRŽNO BLAGO”, kjer je bilo govora o zaposlitveni in življenjski situaciji, v kateri so se dandanes znašli mladi.

Nekaj statističnih utrinkov:

 Slovenija se je po izrabi začasnih zaposlitev (»temporary contracts«) z 18,3 % deležem v četrtem četrtletju 2007 skupaj z Nizozemsko uvrstila na četrto mesto, takoj za Španijo (30,9 %), Poljsko (28,4%) ter Portugalsko (22,3 %).

V zadnjih letih je na območju EU opazen porast deleža zaposlitev za določen čas. Med leti 1997 in 2007 je število zaposlitev za določen čas kot delež vseh zaposlitev v EU27 naraslo iz 11,4% na 14,5%. Izjemen porast je zabeležila Poljska, kjer je delež zaposlitev za določen čas poskočil iz 4,8% leta 1997 na kar 28,2% leta 2007. Velik porast je prav tako zabeležila Slovenija, ki je leta 1999 zabeležila 10,5% delež zaposlitev za določen čas, medtem ko se je leta 2007 ta delež zvišala na 18,5%, kar za Poljsko predstavlja drugi največji porast deleža zaposlitev za določen čas v EU državah med leti 1999 in 2007. V istem času je Danska zabeležila padec deleža zaposlitev za določen čas iz 9,6% na 8,7% (EUROSTAT)

Razširjenost začasnih zaposlitev je še posebej velika med mladimi (15–24 let). V večini držav je delež začasnih zaposlitev med mladimi večji kot med ostalimi zaposlenimi. Po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU s 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo začasno zaposlitev (ženske: 76,1 %, moški: 60 %). (UMAR, Poročilo o razvoju 2008)

V Sloveniji je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi za nedoločen čas 4% in zaposlenimi za določen čas 11%, ter med polno zaposlenimi 4%, in med delno zaposlenimi 7%. (EUROSTAT)

Do konca septembra 2007 je bilo več novih zaposlitev z nižjo izobrazbo in manj novih zaposlitev s srednjo in višjo ali visoko izobrazbo kot lani. Manj je bilo tudi razpisanih potreb po delavcih z višjo in visoko izobrazbo (UMAR)

Po podatkih SURS je povprečna neto plača v Ljubljani meseca januarja 2008 znašal slabih 990 € ( 981,7 €). Povprečna oglaševana cena stanovanja v Ljubljani pa je znašala 171.000 €a ali 2.894€ / m2. Če oglaševano ceno zmanjšamo za 5%, kolikor naj bi znašala razlika med oglaševano in prodajno ceno, to pomeni, da je treba za nakup povprečnega stanovanja  odšteti kar 164 ljubljanskih povprečnih plač ( to znese 13 let ali 35,6 let, če bi vsak mesec varčevali po 400 € ter tako živeli na minimalni plači  - ne upoštevajoč inflacije). Za povprečno enosobno stanovanje je treba odšteti 114 plač in za povprečno dvosobno 153 plač. Če bi v izračun vzeli povprečno neto plačo za Slovenijo, pa bi bile številke še višje.

Posnetek celotne novinarske konference si lahko ogledate na spodnji povezavi.

http://www.octostream.net/show/index.php?stranka=zsss&projekt=104&tip=tree&logo=zsss.css

 

Jun 26

Primarkove trgovine so v zadnjih nekaj letih po vsej Britaniji pognale kot gobe po dežju. Ni presenetljivo, da je eden izmed desetih kosov garderobe, prodanih v Britaniji, prodan v verigi Primark, ki je trgovinski konglomerat z glavnim sedežem na Irskem. V treh državah ima že 177 trgovin s skupaj 1,6 milijona kvadratnimi metri prodajne površine in 25.000 zaposlenimi.

Ko je Primark odprl prvo trgovino v Britaniji, kje drugje kot na londonskem Oxford Streetu, so jo mlade Britanke napadle, kot bi bila oblačila zastonj. V prvih desetih dneh so prodali več kot milijon kosov garderobe

Ni presenetljivo, da zavistne konkurenčne verige poskušajo posnemati Primarkov koncept, po katerem ta ponuja novo modo hitro in poceni.

In sedaj trenutek resnice:

Zahvaljujoč skupni sedemmesečni tajni novinarski preiskavi BBC, avtorjev priljubljene televizijske oddaje Panorama in tednika Observer, je zdaj prišlo na dan, da v ozadju tega sumljivega koncepta ni nič čudežnega. Odkritje ni presenetljivo: majice, obleke in druga oblačila, ki jih Primark ponuja za vsega nekaj funtov, šivajo večinoma otroci, stari celo le enajst let. Preiskava je pokazala, da za tovarne, s katerimi je sodeloval Primark v Indiji, v pravcatih suženjskih razmerah od jutra do večera skoraj zastonj delajo lačni in celo žejni otroci, med drugim v taboriščih v južni Indiji, kamor so se zatekli tamilski begunci iz Šrilanke.

Celoten članek si lahko preberete na spodnji povezavi:

http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/328872

Apr 25

Tukaj imam pismo svoje nekdanje učenke. Prosi me za pomoč, naj pomagam, da ne bo vsakdo, ki lahko gre, odšel delat v tujino. V Romuniji tako rekoč ni več mogoče dobiti kvalificiranega instalaterja, električarja, primanjkuje zdravnikov, medicinskih sester. Otroci odraščajo brez staršev, zanje skrbijo starejši bratje in sestre ali stari starši, s svojimi starši se pogovarjajo le po telefonu ali prek interneta,” je obupana svarila romunska evropska poslanka Gabriela Creţu na nedavni razpravi o begu možganov v organizaciji Evropskega političnega centra (EPC).

To so besede iz članka “Romuni so obupani, za Irce je trg dela mednarodna zadeva”.

Kaj se zgodi, ko mislimo mobilnost zgolj v geografski in poklicni perspektivi, ne pa tudi v socialni perspektivi? Preberite si članek do konca.

Preberi:

http://razgledi.net/blog/2008/04/22/romuni-so-obupani-za-irce-je-trg-dela-mednarodna-zadeva/#more-1996

Apr 06

24ur.com 

Prestolnico je preplavilo več kot 30 tisoč delavcev. Zahtevali so blaginjo za vse, ne le za elite. Evropska unija je bodisi socialna ali pa je ni, so še poudarili. Na spodnji povezavi si lahko ogledamo reportažo iz eurodemosntracij.

Vir: http://24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-vseevropske-delavske-demonstracije.html

Apr 06

24ur.com 

Prestolnico je preplavilo več kot 30 tisoč delavcev. Zahtevali so blaginjo za vse, ne le za elite. Evropska unija je bodisi socialna ali pa je ni, so še poudarili. Na spodnji povezavi si lahko ogledamo reportažo iz eurodemosntracij.

Vir: http://24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-vseevropske-delavske-demonstracije.html

Apr 02

ŠOS, 2. 4. 2008 

Danes je Tomaž Frelih, predsednik Študentske organizacije Slovenije predal Strategijo zaposlovanja mladih v družbi znanja, ki jo je pripravila projektna skupina Kajpami.si. Strategijo, vsebovano v dveh knjigah, je v prostorih Študentske organizacije Slovenije izročil Marjeti Cotman, ministrici za delo, družino in socialne zadeve.

Na spodnjem naslovu si lahko tudi preberete strategijo zaposlovanja mladih v družbi znanja.

Vir: http://www.studentska-org.si/

Mar 27

Finance so objavile zelo zanimiv članek o odhodih v tujino v iskanju novih delovnih izzivov - in višjih plač.

Poglejmo nekaj zgodb, ki jih ponuja članek: 

BELGIJA: Nastja Klemenčič Schmidt je zaposlena v Evropskem parlamentu

 Za delo v evropski upravi je treba prej opraviti poseben izpit, ki mu v bruseljskem žargonu rečejo “concours”. Predložiti je treba še diplomo, dokazilo o delovnih izkušnjah, potrdilo o nekaznovanosti, rojstni list in opraviti temeljit zdravniški pregled. Dodatnih stroškov s prevajanjem potrdil ni. Osnovna plača uradnikov se začne pri štirih, asistentov pri treh in tajnikov pri 2.500 evrih.

Cene najemnin v Bruslju so odvisne od lokacije. Za 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje v tako imenovani evropski četrti je treba odšteti med 800 do 1.500 evri, za garsonjero pa najmanj 500 evrov. Manjše hišice do 120 kvadratnih metrov zunaj mesta lahko najamete že za 800 evrov.

ŠVEDSKA: Tim Umbergar je zaposlen kot finančni analitik v East Capitalu. Sašo Ambrož dela v tovarni avtomobilov.

V Sloveniji nadrejeni mesečno prejmejo dva tisoč evrov, na Švedskem pa toliko zasluži smetar, komentira Sašo.  Življenje na Švedskem ni poceni. Alkohol in cigarete so izjemno dragi, medtem ko je hrana cenejša kot v Sloveniji, pravi Sašo. Cena najema 80 kvadratnih metrov velikega stanovanja v boljšem predelu milijonskega Göteburga stane približno 550 evrov. V to ceno so vključeni stroški elektrike, komunale in prenove stanovanja.

ZDA: Betty Franca je zaposlena v Silicijevi dolini v trgovinski zbornici.

Betty opozarja, da imajo omenjene družbe ( Google, Yahoo, E-bay,…) utečene interne sisteme za zaposlovanje tujih kadrov. “Pogovori za službo so lahko zelo boleči in intenzivno potekajo po cele tedne. Poznanstva tu ne pridejo v poštev. Če se že zgodi, da kdo dobi zaposlitev po zvezah, in če se izkaže, da ni sposoben za to delo, je to zelo sramotno za tistega, ki ga je predlagal. V trgovinski zbornici se še ni zgodilo, da bi koga zaposlili na podlagi poznanstev,” opisuje Betty. Zaslužki so različni. Strokovnjak z univerzitetno izobrazbo prejme najmanj štiri tisoč evrov na mesec.

INDIJA: Mojca Gayen je zaposlena kot svetovalka na mednarodni šoli v Kalkuti.

Na mesec prejme 200 evrov plače.

Tistim, ki bi si radi poiskali delo v deželi budizma, pa svetuje, naj si delovni vizum uredijo doma, saj je birokracija v Indiji zelo počasna, kar lahko pošteno načne živce. Z družino živi v najemniškem stanovanju zunaj Kalkute in zanj plačuje 60 evrov na mesec. Švicarska prijatelja, ki živita v prestižnem predelu Kalkute, pa na mesec odštejeta 515 evrov.

AVSTRALIJA: Tomaž Vouk trenutno študira na singapurski univerzi (MBA).

Zaslužki so dobri, kar je še najbolj opazno pri fizičnih delih. Delavec na gradbišču je precej bolje plačan kot pisarniški. Minimalno plačilo gradbinca je približno tri, pisarniškega delavca pa dva tisoč evrov. Menedžerji lahko zaslužijo od dva do 10 tisoč evrov. Najnižja urna postavka za katerokoli delo je 10 evrov.

Melbourne, Sydney in druga večja mesta so dražja, kot je na primer Adelaide, kjer je bil Tomaž. Za najemnino približno 70 kvadratnih metrov velike hiške je odštel okrog 500 evrov na mesec. Kot zanimivost pa dodaja, da v Avstraliji skorajda ni blokov in stolpnic.

Članek ponuja še zgodbe iz Singapurja, Afrike, Dubaja in Iraka.

Celoten članek je dosegljiv TUKAJ.

Mar 17

 Štirim stebrom prostega pretoka se bo očito pridružil še peti - znanje. Na vrhu EU-ja so se države članice strinjale, da bi štirim načelom prostega pretoka ljudi, kapitala, storitev in dobrin dodali še peto, znanje.

V želji, da bi Evropska unija postala še bolj konkurenčna, so predstavniki držav članic v petek na spomladanskem vrhu predlagali, da bi štirim temeljnim načelom Unije, dodali še peto, prost pretok znanja. V okviru tega bo Unija spodbujala prosto prehajanje raziskovalcev, študentov, znanstvenikov in univerzitetnih učitelje.

Poleg tega se bo Unija zavzemala za izboljšanje trga dela in delovnih pogojev za evropske raziskovalce ter za reformo šolstva.

Vir: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=16&c_id=167938&rss=1#1205771895

Mar 01
MDDSZ, 29. 2. 2008: Ministrica Marjeta Cotman: Prednost moramo dati vlaganju v ljudi in sodobnim trgom dela
Pod vodstvom predsedujoče ministrice Marjete Cotman je bil danes v Bruslju Svet ministrov Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO). Ministri so razpravljali o ključnih dosežkih in izzivih na trgu dela in v boju proti revščini. »Čeprav pričakujemo, da bomo do leta 2009 ustvarili nadaljnjih pet milijonov delovnih mest, se moramo še naprej truditi. Še vedno je preveč Evropejcev brez zaposlitve, predvsem mladih. Evropa mora nadaljevati v smeri posodabljanja trga dela in boljših zaposlitev. Nezaposleni in tisti z negotovimi zaposlitvami potrebujejo našo posebno pozornost. Prednost moramo dati vlaganju v ljudi in sodobnim trgom dela,« je dejala ministrica Marjeta Cotman.

Svet EPSCO je sprejel več dokumentov, ki jih bo poslal Evropskemu svetu kot svoj prispevek k izvajanju lizbonske strategije, med njimi Skupno poročilo o zaposlovanju za obdobje 2007/2008, dosegel dogovor o splošnem pristopu k smernicam za zaposlovanje, politično soglasje o skupnih priporočilih Sveta za leto 2008, sprejel skupno poročilo o socialni zaščiti in socialnem vključevanju, se seznanil s Poročilom Komisije o enakosti žensk in moških za leto 2008 in s potekom priprav na tristranski socialni vrh,  ki bo 13. marca 2008. Na pobudo slovenskega predsedstva je bila sprejeta resolucija o položaju invalidov v EU.

Vir: http://www.mddsz.gov.si/si/splosno/novice/novica/article/1939/5711/?cHash=05e8435381

Feb 19

Povzeto po: Moj posao, 19.2. 2008 

Miljoni mladih iz generacije Y prihajajo na trg dela, kar pomeni, da bo učinkovita komunikacija in sodelovanje s temi zaposlenimi izrazito pomembna za uspeh organizacije. Mladi zaposleni so namreč željni učenja in stalnega usposabljanja, hkrati pa jim podjetja, da bi jih privlekla v svoje okolje, morajo ponuditi tudi kaj več kot dobro plačo.

Potrebno je poudariti da tradicionalni načini vodenja in komunikacije pri mladih zaposlenih nimajo preveč učinka, nekateri celo odbijajo sodelovanje v teh tradicionalnih principih.

strokovnjaki nekaterih organizacij v katerih se zaposlujejo mladi, so odkrili načine reševanja prblemov s komunikacijo z generacijo Y.

Ne upravljajte z njimi, svetujte jim
Soustanovitelj popularnega ameriške spletne strani Digg, Jason Adelson, govori, da so mladi zaposleni izrazito ambiciozni in imajo velika pričakovanja do svojih menedžerjev. Prav zato želijo delati z ambicioznimi menedžerji, ki podpirajo razvoj njihovih veščin in znanj. Medtem ko je glavni cilj menedžera končati projekt v določenem roku, se mladi želijo učiti od njega, zaradi česar jim je potrebno posvečati dovolj pozornosti. Vprašajte jih za njihove cilje in ambicije, vkolikor jim trenutno delovno mesto ne nudi možnosti za razvoj, jim poskušajte poiskati polje, v katerem se bodo lahko razvijali.

Ne samo dodeljevati nalog, temveč jim tudi razložite
Direktor podjetja za proizvodnjo sladoleda  ColdStone Creamery poudarja, da čeprav je med njegovimi zaposlenimi večina mladih, ki se ne vidijo po tridesetem letu ob mešanju sladoleda.  Zaradi tega menedžerji tega podjetja poskušajo svoje zaposlene naučiti različnih veščin, brez obzira na njihove želje v karieri.

Še več o tem, kako preseči komunikacijski šum med menedžmentom in generacijo Y, si lahko preberete tukaj