Jul 22

Včeraj je bila v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije novinarska konferenca “MLADI KOT TRŽNO BLAGO”, kjer je bilo govora o zaposlitveni in življenjski situaciji, v kateri so se dandanes znašli mladi.

Nekaj statističnih utrinkov:

 Slovenija se je po izrabi začasnih zaposlitev (»temporary contracts«) z 18,3 % deležem v četrtem četrtletju 2007 skupaj z Nizozemsko uvrstila na četrto mesto, takoj za Španijo (30,9 %), Poljsko (28,4%) ter Portugalsko (22,3 %).

V zadnjih letih je na območju EU opazen porast deleža zaposlitev za določen čas. Med leti 1997 in 2007 je število zaposlitev za določen čas kot delež vseh zaposlitev v EU27 naraslo iz 11,4% na 14,5%. Izjemen porast je zabeležila Poljska, kjer je delež zaposlitev za določen čas poskočil iz 4,8% leta 1997 na kar 28,2% leta 2007. Velik porast je prav tako zabeležila Slovenija, ki je leta 1999 zabeležila 10,5% delež zaposlitev za določen čas, medtem ko se je leta 2007 ta delež zvišala na 18,5%, kar za Poljsko predstavlja drugi največji porast deleža zaposlitev za določen čas v EU državah med leti 1999 in 2007. V istem času je Danska zabeležila padec deleža zaposlitev za določen čas iz 9,6% na 8,7% (EUROSTAT)

Razširjenost začasnih zaposlitev je še posebej velika med mladimi (15–24 let). V večini držav je delež začasnih zaposlitev med mladimi večji kot med ostalimi zaposlenimi. Po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU s 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo začasno zaposlitev (ženske: 76,1 %, moški: 60 %). (UMAR, Poročilo o razvoju 2008)

V Sloveniji je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi za nedoločen čas 4% in zaposlenimi za določen čas 11%, ter med polno zaposlenimi 4%, in med delno zaposlenimi 7%. (EUROSTAT)

Do konca septembra 2007 je bilo več novih zaposlitev z nižjo izobrazbo in manj novih zaposlitev s srednjo in višjo ali visoko izobrazbo kot lani. Manj je bilo tudi razpisanih potreb po delavcih z višjo in visoko izobrazbo (UMAR)

Po podatkih SURS je povprečna neto plača v Ljubljani meseca januarja 2008 znašal slabih 990 € ( 981,7 €). Povprečna oglaševana cena stanovanja v Ljubljani pa je znašala 171.000 €a ali 2.894€ / m2. Če oglaševano ceno zmanjšamo za 5%, kolikor naj bi znašala razlika med oglaševano in prodajno ceno, to pomeni, da je treba za nakup povprečnega stanovanja  odšteti kar 164 ljubljanskih povprečnih plač ( to znese 13 let ali 35,6 let, če bi vsak mesec varčevali po 400 € ter tako živeli na minimalni plači  - ne upoštevajoč inflacije). Za povprečno enosobno stanovanje je treba odšteti 114 plač in za povprečno dvosobno 153 plač. Če bi v izračun vzeli povprečno neto plačo za Slovenijo, pa bi bile številke še višje.

Posnetek celotne novinarske konference si lahko ogledate na spodnji povezavi.

http://www.octostream.net/show/index.php?stranka=zsss&projekt=104&tip=tree&logo=zsss.css

 

Jul 07

 ZSSS zaradi znižanih nadomestil opozarja na stisko delovnih invalidov

Reforma leta 2003 je invalidom po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča denarna nadomestila znižala za polovico. Odgovorna za stisko teh ljudi je država, ki bi morala to napako popraviti, je poudaril Semolič. Denarna nadomestila delovnim invalidom po 1. januarju 2003 so nižje odmerjena, kar naj bi delovne invalide spodbudilo, da bolj zavzeto vstopajo v poklicno rehabilitacijo, ki naj bi jim omogočila poklicno napredovanje in s tem višjo socialno varnost.

“Dimovski nas ni poslušal”
“To je perverzno, saj redkim, preredkim uspe rehabilitacija, vemo pa, da se delodajalci otepajo delovnih invalidov, ki se jim je z reformo socialna varnost drastično znižala,” pojasnjuje Semolič in dodaja, da jih takratni minister za delo Vlado Dimovski ni poslušal. Zakon je treba spremeniti, zato je Semolič izrazil upanje, da se bo to zgodilo kmalu in da po parlamentarnih volitvah ne bodo pozabili na to.

“Znižala se je tako osnova za odmero denarnih nadomestil kot tudi odmera od osnove”
Kljub temu pa so, zahvaljujoč ZSSS, vsi delovni invalidi, ki so do 1. januarja 2003 po predpisih, ki so veljali do konca leta 1999, obdržali enaka nadomestila do upokojitve. Pri “novih”, torej tistih po reformnem zakonu 2003, pa se je znižala tako osnova za odmero denarnih nadomestil kot tudi odmera od osnove, je poudarila izvršna sekretarka ZSSS in članica Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) Lučka Böhm.

Celoten članek si lahko preberete na spodnji povezavi:

http://www.siol.net/slovenija/zdravje/2008/07/zsss_opozarja_na_stisko_delovnih_invalidov_ki_jim_je_reforma_leta_2003_znizala_nadomestila.aspx

Jul 07

Slovenke s 5% manjšo plačo kot Slovenci 

Razlog je različna razporeditev

Delo,  RTV SLO/STA

V Sloveniji so ženske leta 2006 v povprečju zaslužile 95 odstotkov povprečne bruto plače moških, kažejo podatki statističnega urada.

Ženska bruto plača je v povprečju znašala 6,48 evra (1.554 tolarjev) na uro, medtem ko je moška bruto plača na uro v povprečju znašala 6,82 evra (1.636 tolarjev), je razvidno iz ankete o strukturi plače, ki se izvaja vsaka štiri leta v državah članicah Evropske unije. Razlike nastajajo zaradi različne razporeditve moških in žensk po dejavnostih, poklicih, izobrazbi, starosti in drugih dejavnikov.

V večini dejavnosti so moški zaslužili v povprečju več od žensk, razen v gradbeništvu in oskrbi z elektriko, plinom in vodo. Razlog za to je poklicna in izobrazbena struktura, saj je bil v teh dveh dejavnostih višji delež žensk z višjo šolsko izobrazbo. V gradbeništvu so bile bruto plače žensk v povprečju višje za 19,1 odstotka, v oskrbi z elektriko, plinom in vodo pa za 4,1 odstotka.

Najvišja razlika med moškimi in ženskimi plačami je bila v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer skoraj za 30 odstotkov.

Leta 2006 je bila najvišja povprečna letna bruto plača v velikih podjetjih (250 zaposlenih ali več), znašala je 15.657 evrov (3,7 milijona tolarjev) na zaposlenega, medtem ko je v t. i. mikropodjetjih (maj kot deset zaposlenih) povprečna letna bruto plača znašala 11.075 evrov (2,6 milijona tolarjev) na zaposlenega.

Plače po Anketi o strukturi plač

Vir: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=177718&rss=1#1215344309

Jun 26

Povzeto po: 24ur.com, 26.6. 2008 

Razvite države se na vse načine trudijo, da bi zmanjšale svojo odvisnost od uvoženega, vedno dražjega goriva ter da bi zmanjšale emisije ogljikovega dioksida, zaradi česar je uporaba biogoriv strmo narasla. Kritiki pa opozarjajo, da je prav vse večja uporaba biogoriv kriva za pomanjkanje žita, kar je posledično pripeljalo do zvišanja cen hrane in s tem do vse večjega števila revnih ljudi

Svetovalec za biogoriva pri Oxfamu Rob Bailey, ki je napisal poročilo, je povedal, da žitnih zalog še nikoli ni bilo tako malo kot prav zdaj. ”Bogate države zahtevajo vedno več biogoriva, kar povzroča nihanje v proizvodnji hrane in vse večjo inflacijo.”

Oxfam je vse bogate države pozval, naj ukinejo subvencijo na biogoriva in zmanjšajo uvozno tarifo.

Bogate države so lani za naložbo v biogoriva porabile do 15 bilijonov ameriških dolarjev, medtem pa blokirajo cenejši brazilski etanol, ki je manj škodljiv za pridelavo žit. Biogoriva namreč izpodrinjajo žitna polja in kmetje so tako prisiljeni, da predelovalne površine spreminjajo v gozdove in močvirja, ki so pomembni pri filtriranju ogljika.

Vir: http://24ur.com/novice/gospodarstvo/revni-zaradi-biogoriv.html

Maj 18

VEST.SI, 13.5. 2008 

Serija enajstih kratkih video vprašalnikov nastaja v sodelovanju z Zavodom za umetniško produkcijo KITCH, ki vas v času od 9. do 19. maja vabi, da obiščete multimedijsko prostorsko instalacijo Stalna čakalnica na ploščadi Ajdovščina v Ljubljani in občutite enkratno doživetje nenehnega čakanja migrantov na mejah boljšega življenja. Vsak dan med 15. in 22. uro, ob nedeljah in ponedeljkih med 16. in 21. uro. Več na www.livingonaborder.net.

Maj 18

RAZGLEDI.NET

18.5. 2008

KITAJSKA POSTAJA PREDRAGA, SVETOVNA TOVARNA SE ZAČENJA SELITI

Kitajska noče več biti poceni svetovna tovarna, njen načrt je postati visokotehnološko svetovno gospodarstvo. Poceni svetovna tovarna se zdaj seli v Vietnam, Indijo, Bangladeš, Kambodžo … Zhou Liang, agent agencije za delo, na avtobusni postaji v južnokitajskem mestu Shenzhen vse težje dobi delavce za minimalno plačo, ki znaša 750 juanov (70 evrov) na mesec, za delo osem ur na dan in pet delovnih dni.

Samo na območju reke Pearl ob meji s Hongkongom, kjer med drugim izdelujejo čevlje Adidas in igrače Mattel, manjka 2 milijona delavcev. Delodajalci se zaradi tega v neusmiljeni konkurenci borijo za vsakega delavca, čeprav je še pred kratkim kazalo, da je na Kitajskem, kjer živi 1,3 milijarde ljudi, na voljo tako rekoč neomejeno število poceni delavcev, ki za zahodne nadnacionalke šivajo poceni majice ali športne copate.

Ker je delavcev premalo, zahtevajo višje plače, kitajske oblasti so poostrile delovno-pravno zakonodajo, podražile so se surovine, povečal se je tečaj juana v primerjavi z dolarjem, inflacija se je dvignila na 8 odstotkov, zaradi tega Kitajska ni več država s poceni proizvodnjo. “Vedno redkeje pod črto ostane dobiček,” je za Spiegel povedal Wilfried Krokowski, ki pomaga nemškim podjetjem pri vstopu na kitajski trg. Anketa ameriške gopodarske zbornice je pokazala, da vsako peto ameriško podjetje zaradi povečanja stroškov proizvodnje, zlasti na območju delte reke Pearl, razmišlja, da bi zapustilo Kitajsko. Veliko podjetij že seli proizvodnjo v cenejše države.

Vir: http://razgledi.net/blog/2008/05/18/kitajska-postaja-predraga-svetovna-tovarna-se-zacenja-seliti/

Maj 14

Spoštovani! 

Vse vljudno vabimo, če si vzamejo par minut časa in izpolnijo vprašalnik, na podlagi katerega bomo dobili vpogled v prepoznavnost sindikatov in potreb delavcev in delavk ter predvsem mladih ljudi. Na podlagi pridobljenih rezultatov pa bomo lahko pripravili nove ter prenovili nekatere obstoječe vsebine in tako še izboljšali delo sindikatov.  

http://82.149.22.99/webcati_edu/popup/index.php3?id_project=1 

Prosim razpošljite spletno povezavo čim širšemu krogu ljudi. 

Najlepša hvala. Odbor za mlade ZSSS 

P.S. Vprašalnik bo možno izpolniti tudi na spletni strani http://www.zsss.si

Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije

Apr 06

24ur.com 

Prestolnico je preplavilo več kot 30 tisoč delavcev. Zahtevali so blaginjo za vse, ne le za elite. Evropska unija je bodisi socialna ali pa je ni, so še poudarili. Na spodnji povezavi si lahko ogledamo reportažo iz eurodemosntracij.

Vir: http://24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-vseevropske-delavske-demonstracije.html

Apr 06

24ur.com 

Prestolnico je preplavilo več kot 30 tisoč delavcev. Zahtevali so blaginjo za vse, ne le za elite. Evropska unija je bodisi socialna ali pa je ni, so še poudarili. Na spodnji povezavi si lahko ogledamo reportažo iz eurodemosntracij.

Vir: http://24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-vseevropske-delavske-demonstracije.html

Feb 19

Povzeto po: Moj posao, 19.2. 2008 

Miljoni mladih iz generacije Y prihajajo na trg dela, kar pomeni, da bo učinkovita komunikacija in sodelovanje s temi zaposlenimi izrazito pomembna za uspeh organizacije. Mladi zaposleni so namreč željni učenja in stalnega usposabljanja, hkrati pa jim podjetja, da bi jih privlekla v svoje okolje, morajo ponuditi tudi kaj več kot dobro plačo.

Potrebno je poudariti da tradicionalni načini vodenja in komunikacije pri mladih zaposlenih nimajo preveč učinka, nekateri celo odbijajo sodelovanje v teh tradicionalnih principih.

strokovnjaki nekaterih organizacij v katerih se zaposlujejo mladi, so odkrili načine reševanja prblemov s komunikacijo z generacijo Y.

Ne upravljajte z njimi, svetujte jim
Soustanovitelj popularnega ameriške spletne strani Digg, Jason Adelson, govori, da so mladi zaposleni izrazito ambiciozni in imajo velika pričakovanja do svojih menedžerjev. Prav zato želijo delati z ambicioznimi menedžerji, ki podpirajo razvoj njihovih veščin in znanj. Medtem ko je glavni cilj menedžera končati projekt v določenem roku, se mladi želijo učiti od njega, zaradi česar jim je potrebno posvečati dovolj pozornosti. Vprašajte jih za njihove cilje in ambicije, vkolikor jim trenutno delovno mesto ne nudi možnosti za razvoj, jim poskušajte poiskati polje, v katerem se bodo lahko razvijali.

Ne samo dodeljevati nalog, temveč jim tudi razložite
Direktor podjetja za proizvodnjo sladoleda  ColdStone Creamery poudarja, da čeprav je med njegovimi zaposlenimi večina mladih, ki se ne vidijo po tridesetem letu ob mešanju sladoleda.  Zaradi tega menedžerji tega podjetja poskušajo svoje zaposlene naučiti različnih veščin, brez obzira na njihove želje v karieri.

Še več o tem, kako preseči komunikacijski šum med menedžmentom in generacijo Y, si lahko preberete tukaj