Jul 24

Razgledi.net, 24. 7. 2008

Inovacije so bile gonilna sila tranzicije gospodarstev v državah Srednje in Vzhodne Evrope v zadnjih 20 letih. Toda le malo teh inovacij so izvedla domača podjetja, večino so z investicijami prinesle nadnacionalke. Zlasti to velja za razvoj novih izdelkov, v svoji analizi ugotavlja Economist Intelligence Unit. Gospodarstva  držav v regiji zaradi tega ostajajo ranljiva, to pomanjkljivost je mogoče odpraviti tako, da se vlade, univerze in domači poslovni subjekti povežejo in ustvarijo okolje, primerno za inovacije.

Celoten članek je dosegljiv na

http://razgledi.net/blog/2008/07/24/slovenija-z-inovacijami-na-repu-celo-med-novimi-clanicami/#more-2412

Jul 22

Včeraj je bila v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije novinarska konferenca “MLADI KOT TRŽNO BLAGO”, kjer je bilo govora o zaposlitveni in življenjski situaciji, v kateri so se dandanes znašli mladi.

Nekaj statističnih utrinkov:

 Slovenija se je po izrabi začasnih zaposlitev (»temporary contracts«) z 18,3 % deležem v četrtem četrtletju 2007 skupaj z Nizozemsko uvrstila na četrto mesto, takoj za Španijo (30,9 %), Poljsko (28,4%) ter Portugalsko (22,3 %).

V zadnjih letih je na območju EU opazen porast deleža zaposlitev za določen čas. Med leti 1997 in 2007 je število zaposlitev za določen čas kot delež vseh zaposlitev v EU27 naraslo iz 11,4% na 14,5%. Izjemen porast je zabeležila Poljska, kjer je delež zaposlitev za določen čas poskočil iz 4,8% leta 1997 na kar 28,2% leta 2007. Velik porast je prav tako zabeležila Slovenija, ki je leta 1999 zabeležila 10,5% delež zaposlitev za določen čas, medtem ko se je leta 2007 ta delež zvišala na 18,5%, kar za Poljsko predstavlja drugi največji porast deleža zaposlitev za določen čas v EU državah med leti 1999 in 2007. V istem času je Danska zabeležila padec deleža zaposlitev za določen čas iz 9,6% na 8,7% (EUROSTAT)

Razširjenost začasnih zaposlitev je še posebej velika med mladimi (15–24 let). V večini držav je delež začasnih zaposlitev med mladimi večji kot med ostalimi zaposlenimi. Po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU s 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo začasno zaposlitev (ženske: 76,1 %, moški: 60 %). (UMAR, Poročilo o razvoju 2008)

V Sloveniji je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi za nedoločen čas 4% in zaposlenimi za določen čas 11%, ter med polno zaposlenimi 4%, in med delno zaposlenimi 7%. (EUROSTAT)

Do konca septembra 2007 je bilo več novih zaposlitev z nižjo izobrazbo in manj novih zaposlitev s srednjo in višjo ali visoko izobrazbo kot lani. Manj je bilo tudi razpisanih potreb po delavcih z višjo in visoko izobrazbo (UMAR)

Po podatkih SURS je povprečna neto plača v Ljubljani meseca januarja 2008 znašal slabih 990 € ( 981,7 €). Povprečna oglaševana cena stanovanja v Ljubljani pa je znašala 171.000 €a ali 2.894€ / m2. Če oglaševano ceno zmanjšamo za 5%, kolikor naj bi znašala razlika med oglaševano in prodajno ceno, to pomeni, da je treba za nakup povprečnega stanovanja  odšteti kar 164 ljubljanskih povprečnih plač ( to znese 13 let ali 35,6 let, če bi vsak mesec varčevali po 400 € ter tako živeli na minimalni plači  - ne upoštevajoč inflacije). Za povprečno enosobno stanovanje je treba odšteti 114 plač in za povprečno dvosobno 153 plač. Če bi v izračun vzeli povprečno neto plačo za Slovenijo, pa bi bile številke še višje.

Posnetek celotne novinarske konference si lahko ogledate na spodnji povezavi.

http://www.octostream.net/show/index.php?stranka=zsss&projekt=104&tip=tree&logo=zsss.css

 

Jun 29

RTV SLO, 29.6. 2008 

Nemški Siemens naj bi po poročanju nekaterih svetovnih medijev zaradi neugodnih globalnih gospodarskih razmer odpustil 4 % (17.200) zaposlenih.

Od tega 6.400 v Nemčiji, kjer je skupno zaposlenih okoli 136.000 ljudi. Brez dela naj bi ostalo predvsem administrativno osebje.

Družba, ki po vsem svetu zaposluje 435.000 delavcev, pisanja ne komentira, uprava pa je že marca napovedala, da bodo prihodki multinacionalke v trenutnem četrtletju za 900 mio. evrov nižji od pričakovanih. Siemensov dobiček je bil v prvem četrtletju s 412 milijoni evrov za 67 odstotkov nižji od primerljivega lanskega obdobja (1,3 milijarde).

Vir: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=177197&rss=1#1214732425

Jun 26

Primarkove trgovine so v zadnjih nekaj letih po vsej Britaniji pognale kot gobe po dežju. Ni presenetljivo, da je eden izmed desetih kosov garderobe, prodanih v Britaniji, prodan v verigi Primark, ki je trgovinski konglomerat z glavnim sedežem na Irskem. V treh državah ima že 177 trgovin s skupaj 1,6 milijona kvadratnimi metri prodajne površine in 25.000 zaposlenimi.

Ko je Primark odprl prvo trgovino v Britaniji, kje drugje kot na londonskem Oxford Streetu, so jo mlade Britanke napadle, kot bi bila oblačila zastonj. V prvih desetih dneh so prodali več kot milijon kosov garderobe

Ni presenetljivo, da zavistne konkurenčne verige poskušajo posnemati Primarkov koncept, po katerem ta ponuja novo modo hitro in poceni.

In sedaj trenutek resnice:

Zahvaljujoč skupni sedemmesečni tajni novinarski preiskavi BBC, avtorjev priljubljene televizijske oddaje Panorama in tednika Observer, je zdaj prišlo na dan, da v ozadju tega sumljivega koncepta ni nič čudežnega. Odkritje ni presenetljivo: majice, obleke in druga oblačila, ki jih Primark ponuja za vsega nekaj funtov, šivajo večinoma otroci, stari celo le enajst let. Preiskava je pokazala, da za tovarne, s katerimi je sodeloval Primark v Indiji, v pravcatih suženjskih razmerah od jutra do večera skoraj zastonj delajo lačni in celo žejni otroci, med drugim v taboriščih v južni Indiji, kamor so se zatekli tamilski begunci iz Šrilanke.

Celoten članek si lahko preberete na spodnji povezavi:

http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/328872

Apr 02

ŠOS, 2. 4. 2008 

Danes je Tomaž Frelih, predsednik Študentske organizacije Slovenije predal Strategijo zaposlovanja mladih v družbi znanja, ki jo je pripravila projektna skupina Kajpami.si. Strategijo, vsebovano v dveh knjigah, je v prostorih Študentske organizacije Slovenije izročil Marjeti Cotman, ministrici za delo, družino in socialne zadeve.

Na spodnjem naslovu si lahko tudi preberete strategijo zaposlovanja mladih v družbi znanja.

Vir: http://www.studentska-org.si/

Mar 14

Vlada Republike Slovenije je 11. marca sprejela Uredbo o določitvi kvote delovnih dovoljenj za leto 2008, s katero se omejuje število tujcev na trgu dela. Uveljavitev kvote je instrument, ki ga Republika Slovenija uporablja za zaščito svojega trga dela, saj z njo omejuje število delovnih dovoljenj tujcev – državljanov tretjih držav na domačem trgu dela. V letu 2007 je bil največji porast izdanih dovoljenj za zaposlitev v poklicih, ki jih na slovenskem trgu dela primanjkuje.

Kvoto za leto 2008 v višini 24.600 delovnih dovoljenj, so oblikovali glede na:

  • predvideno gospodarsko rast
  • trend zniževanja stopnje brezposelnosti
  • nizkega števila oziroma relativno nizkega interesa delodajalcev po zaposlitvah državljanov držav članic EU
  • izkoriščenosti kvote v letu 2007
  • novega načina ugotavljanja izkoriščenosti kvote (odštevanje vrnjenih in razveljavljenih dovoljenj za zaposlitev)
  • trenutnem stanju na slovenskem trgu dela in izraženih potreb delodajalcev po zaposlovanju tujih delavcev za poklice, ki jih na slovenskem trgu dela primanjkuje.

Kvota v višini 24.600 delovnih dovoljenj se razdeli po namenih v višini:

  • 13.500 dovoljenj za zaposlitev tujcev
  • 2.000 dovoljenj za delo napotenim tujcem
  • 50 dovoljenj za delo za usposabljanje in izpopolnjevanje
  • 8.000 dovoljenj za delo za sezonsko delo tujcev in
  • 50 dovoljenj za delo za individualne storitve tujcev
  • 1000 nerazporejenih.

Uredbo je obravnaval in sprejel tudi Ekonomsko socialni svet.

Novico lahko najedete na: http://www.mddsz.gov.si/si/splosno/novice/novica/article/1939/5721/?cHash=7ab52c4d34 

Jan 15

Za vsa vprašanja, odgovore, pomisleke, komentarje, kritike, pohvale, opombe, pripombe, mnenja, stališča, in ostale besedne akcije je SINDIKALNIK dosegljiv na naslednjih naslovih: 

ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE

Odbor za mlade

Dalmatinova 4

1000 Ljubljana

Slovenija

Telefon Centrala: +386 (0)1 43 41 200

Elektronska pošta:

 stasa.pernat@sindikat-zsss.si

 goran.lukic@sindikat-zsss.si

Jan 14

OBVESTILO O PRENOVLJENEM ZAVITKU ZA NOVOROJENCA

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 21. decembra 2007 objavilo novico o prenovljenem zavitku za novorojenca, le-ti bodo na voljo od 1. januarja 2008 dalje. Ministrstvo še poudarja, da so pri snovanju zavitkov težili k temu, da so izdelki v zavitkih na najvišjem možnem kakovostnem in varnostnem nivoju, ki zadovoljujejo EU standarde.  

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca, in trenutno znaša 250,26 EUR. Bodoči starši pa se lahko odločijo, da namesto denarja vzamejo zavitek za novorojenca.  

Za razliko od dosedanjih zavitkov, ko so starši lahko izbirali med štirimi različnimi vrstami zavitkov, bo poslej mogoča izbira staršev med že pripravljenima zavitkoma »A« in »B« ter tako imenovanim e-zavitkom, ki si ga bodo upravičenci lahko oblikovali glede na lastne potrebe do zakonsko omejene višine. 

Prednost zavitka v primerjavi z enkratnim denarnim prejemkom – izdelki, vsebovani v posameznih vrstah zavitkov, so preudarno, tehtno in strokovno izbrani, ekonomsko gledano pa za znesek, kolikor znaša pomoč ob rojstvu otroka, na tržišču ni mogoče kupiti ekvivalentnih izdelkov tistim, vsebovanih v zavitkih. 

Ob tem je zagotovljenih še vsaj 20 predpripravljenih različnih variant izdelkov v okviru e-zavitka.

Vrste in vsebina zavitkov:

  • zavitek »A« - oblačila za otroka takoj po rojstvu, posteljnina, plenice, varnostni pripomočki in otroški avto sedež
  • zavitek »B« - oblačila za otroka takoj po rojstvu, posteljnina, plenice, varnostni pripomočki in trip – trap (hopla) stolček,
  • e-zavitek – izbirati je mogoče med vsemi izdelki, vsebovanimi v zavitkih »A« in »B« ter številnimi drugi izdelki, kot so voziček, posteljica, potovalna posteljica, previjalna miza, univerzalna podloga Isofix, sistem pritrjevanja avtosedeža … 

Ne glede na vrsto zavitka je v vsakem izmed njih ob tako imenovanih materialnih izdelkih tudi strokovna literatura v obliki različnih publikacij in brošur. 

Jan 07

 KAM LETOS PO ŠTIPENDIJE? 

LJUBLJANA, 7.1.2008 - Zakon o štipendiranju, ki ga je sprejela vlada, ne bo prinesel le okoli 10.000 novih štipendij, kot je ob njegovem sprejetju obljubila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman.

Po novem za štipendije ne bo skrbel več Zavod za zaposlovanje, pač pa Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije in centri za socialno delo.

Vse v zvezi s štipendijami se bo z različnih centrov počasi preneslo na Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije, pojasnjuje v. d. direktorica Ana Vodičar. Sprejemali bodo vloge za štipendije, jih podeljevali, prevzeli bodo kadre inštitucij, ki se zdaj ukvarjajo s tem. “Tako bomo bolj učinkoviti,” pravi.

Izjema ostajajo republiške, po novem državne štipendije, opozarja Vodičarjeva. “Ker so po svoji naravi socialni transfer, bodo zanje skrbeli centri za socialno delo.” Nova ureditev bo po eni strani olajšala postopek prosilcem za štipendije, po drugi strani pa bo poenostavila administracijo v uradih, pravi Metka Barbo Škerbinc, ki na Zavodu za zaposlovanje med drugim skrbi za štipendije. Prejemniki republiških, po novem državnih štipendij običajno na centrih za socialno delo urejajo tudi druge pravice, na primer pravico do otroškega dodatka. Po novem bodo lahko vse uredili na enem mestu.

Konec januarja bo znano, kako se bodo iz prejšnjih v nove inštitucije, ki bodo skrbele za štipendije, prerazporedili javni uslužbenci. Na direktoratu za zaposlovanje pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da bosta takrat podpisana dva sporazuma, in sicer sporazum, ki bo urejal republiške (po novem državne) štipendije, in pa sporazum, ki bo urejal Zoisove štipendije.

Kje bodo po uveljavitvi zakona (september letos) vse v zvezi s štipendijami urejali prosilci in prejemniki štipendij, pojasnjujejo na direktoratu za zaposlovanje pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Upravičenci do državnih štipendij bodo vloge in dokazila ter obvestila o spremembah podatkov podajali na pristojne centre za socialno delo. Upravičenci do Zoisovih štipendij po novem zakonu bodo vloge in druga dokazila vlagali na Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije.

Izjema je za tiste upravičence, opozarjajo, ki so Zoisovo štipendijo prejeli po dosedanjih predpisih o štipendiranju. Tem upravičencem se štipendija izplačuje po dosedanjih predpisih do zaključka programa izobraževanja, za katerega so jo dobili. To pomeni, da bo štipendije izplačeval Zavod za zaposlovanje. Vloge za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji, vložene po začetku uporabe Zakona o štipendiranju (1. september letos), pa bo obravnaval Sklad.

Vir: Dnevnik

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/290975/

Jan 07

 Informacije o denarni socialni pomoči, ki ti bodo mogoče (upajmo, da ne…) prišle prav.

ZA ZAČETEK: DENARNA SOCIALNA POMOČ JE NEKAJ DRUGEGA KOT DENARNO NADOMESTILO!

Torej: imamo dva različna sistema socialne varnosti za primer brezposelnosti, ki nista neodvisna eden od drugega, temveč se prepletata;

A. Sistem socialnega zavarovanja za primer brezposelnosti temelji na t.i. zavarovalnem načelu. To z drugimi besedami pomeni, da so denarne dajatve, to je denarno nadomestilo, praviloma sorazmerne z viŠino vplačanih prispevkov (»načelo enakovrednosti«), medtem ko je njihovo trajanje časovno omejeno in pogojeno s predhodno dobo zavarovanja. O višini zneska denarnega nadomestila, oziroma dolžini upravičenosti poglej 21. oziroma 25. člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti Upravičenost do denarnega nadomestila je tako avtomatsko povezana s predhodnim statusom zaposlitve.
V tem primeru govorimo o horizontalni solidarnosti in redistribuciji med predhodno zaposlenimi delavci. Glavni namen tega sistema je ohranjanje relativnega družbenega položaja zavarovanih oseb.

B. Glavni cilj sistemov socialnih pomoči pa je po drugi strani zagotavljanje eksistenčnega minimuma. Glavni pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči je ugotovljena dejanska potreba po dajatvi (ang. »Means- tested Benefits«). Denarne dajatve imajo tako t.i. subsidiarno naravo, kar pomeni izčrpanost vseh drugih oblik pomoči. Tukaj gre za vertikalno redistribucijo, ki se zagotavlja s progresivno lestvico splošnega sistema obdavčenja.

Poanta je torej: če si svež diplomant brez dneva formalno pridobljenih izkušenj (študentski servis ne šteje), ki je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, lahko uveljavljaš pravico do denarne socialne pomoči, nimaš pa možnosti uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila - saj nimaš najmanj enoletne dobe, na podlagi katere bi uveljavljal pravico do denarnega nadomestila.
Tako. Zdaj ko smo razjasnili pojme, lahko gremo nazaj na denarno socialno pomoč.

KOMU JE NAMENJENA DENARNA SOCIALNA POMOČ?
Denarno socialno pomoč lahko pridobiš v primeru, če nimaš dovolj sredstev za preživljanje, če nimaš premoženja, ki bi ti omogočilo preživetje, če aktivno rešuješ svojo socialno problematiko, če si državljan Republike Slovenije in imaš tukaj stalno prebivališče ali tudi če si tujec in imaš dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in tukaj tudi prebivaš.

KATERE DOKUMENTE POTREBUJEM ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO DENARNE SOCIALNE POMOČI?
Ob uveljanju pravice do denarne socialne pomoči potrebuješ ob sebi (poleg izpolnjene prošnje seveda) naslednje dokumente:

1. Potrdilo o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu - pridobiš na pristojni upravni enoti,

2. Potrdilo o katastrskem dohodku - pridobiš na pristojnem davčnem uradu,

3. Potrdilo o vpisu v evideoco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje - pridobiš ob vpisu v evidenco brezposelnih oseb na pristojnem uradu za delo.
KOLIKŠNA JE VIŠINA DENARNE SOCIALNE POMOČI?
Seveda te zanima višina denarne socialne pomoči. No, stvar je takšna; najvišji znesek denarne socialne pomoči, do katere si upravičen/-a pod pogojem, da si samska oseba brez sredstev za preživljanje, je 205,57 Evrov, oziroma 49263 tolarjev.
Seveda pa je sam izračun višine denarne socialne pomoči odvisen od tvojih dohodkov ter števila družinskih članov. Med tvoje dohodke sodi plača, bolniško nadomestilo, starševsko nadomestilo, pokojnina, denarno nadomestilo, dohodki iz študentskega dela, avtorsko delo, dohodki iz premoženja, kmetijske dejavnosti, dejavnosti, ter drugi dohodki, določeni z Zakonom o socialnem varstvu. Z zakonom določeni dohodki, kot je recimo štipendija, se ne upoštevajo med dohodke!
Poleg tega moramo upoštevati, da se višina denarne socialne pomoči, oziroma osnovni znesek minimalnega dohodka, na katerega je le-ta vezana, vsako leto januarja uskladi za indeks cen življenskih potrebščin za obdobje enega leta pred mesecem uskladitve.

KOLIKO ČASA PREJEMAM DENARNO SOCIALNO POMOČ?
V primeru, da je bila tvoja vloga za denarno socialno pomoč uspešno razrešena, se ti prvič dodeli za največ tri mesece. Nato moraš pravico do dodelitve denarne socialne pomoči podaljšati. V primeru, da se tvoje materialno v prvem trimesečju prejemanja denarne socialne pomoči ni spremenilo, se ti le-ta dodeli za nadaljnjih šest mesecev.

POZOR: Nujno upoštevaj roke za oddajo prošnje za dodelitev denarne socialne pomoči. Zelo priporočljivo je da vlogo za denarno socialno pomoč oddaš najkasneje do sredine meseca , to je do 15.-ega v mesecu. To seveda velja tudi za podaljšanje pravice do denarne socialne pomoči.
Primer: če si na podlagi prošnje za dodelitev denarne socialne pomoči dobil odločbo o trimesečnem prejemenju le-te med 1. septembrom in 31.-im novembrom, nujno oddaj vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči najkasneje do sredine zadnjega v odločbi določenega meseca prejemanja denarne socialne pomoči. V našem primeru boš tako oddal vlogo najkasneje do sredine novembra.

Ko ni mogoče pričakovati izboljšanje socialnega položaja upravičenca ( recimo iz razlogov bolezni ali hendikepa), se denarna socialna pomoč dodeli za največ eno leto.
Upravičencu nad 60 let in tistemu, ki je trajno nezmožen za delo, oziroma brez vsakršnih dohodkov, oziroma prejemkov ter hkrati brez premoženja in nima nikogar, ki bi ga bil dolžan in sposoben preživljati, in živi doma, pa se dodeli t.i. trajna denarna socialna pomoč.

KAJ JE TO IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ?
Do izredne denarne socialne pomoči si upravičen, kot že samo ime pove, če se znajdeš v izrednih okoliščinah. Izredno denarno socialno pomoč se ti lahko dodeli tudi v primerih, ko drugače presegaš “cenzus” za dodelitev denarne socialne pomoči, a si se iz razlogov, na katere nisi mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti.
 
KOLIKO ČASA PREJEMAM IZREDNO DENARNO SOCIALNO POMOČ?
Na razpolago sta dve možnosti;

če bo tvoja materialna ogroženost trajala več kot dva meseca, se ti dodeli za obdobje,
če je tvoja materialna ogroženost trenutna in prehodna, se ti dodeli v enkratnem znesku.

POZOR: v primeru, da razmišljaš o oddaji vloge za izredno denarno socialno pomoč, smo te dolžni opozoriti, da si s zadnjo spremembo Zakona o socialnem varstvu (poglej zakonodajni oddelek) dolžan v vlogi natančno navesti, za kakšen namen potrebuješ pomoč, prav tako pa moraš opredeliti denarni znesek, ki ga potrebuješ. V roku 15 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči si dolžan pristojnemu centru za socialno delo predložiti dokazila o namenski porabi sredstev. V primeru, da tega ne storiš, se ti odtegne pravica do izredne denarne socialne pomoči za nadaljnjih 18 mesecev. Da, prav si prebral - za leto in pol!
(Poglej: Center za socialno delo Šiška ).

POZOR: Obrazci za denarno socialno pomoč, ter navodila za njihovo izpolnjevanje si lahko ogledaš na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
 

Vir: WWW.KAJPAMI.SI

http://www.kajpami.si/content.php?cont=kajpasedaj