Jul 22

Včeraj je bila v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije novinarska konferenca “MLADI KOT TRŽNO BLAGO”, kjer je bilo govora o zaposlitveni in življenjski situaciji, v kateri so se dandanes znašli mladi.

Nekaj statističnih utrinkov:

 Slovenija se je po izrabi začasnih zaposlitev (»temporary contracts«) z 18,3 % deležem v četrtem četrtletju 2007 skupaj z Nizozemsko uvrstila na četrto mesto, takoj za Španijo (30,9 %), Poljsko (28,4%) ter Portugalsko (22,3 %).

V zadnjih letih je na območju EU opazen porast deleža zaposlitev za določen čas. Med leti 1997 in 2007 je število zaposlitev za določen čas kot delež vseh zaposlitev v EU27 naraslo iz 11,4% na 14,5%. Izjemen porast je zabeležila Poljska, kjer je delež zaposlitev za določen čas poskočil iz 4,8% leta 1997 na kar 28,2% leta 2007. Velik porast je prav tako zabeležila Slovenija, ki je leta 1999 zabeležila 10,5% delež zaposlitev za določen čas, medtem ko se je leta 2007 ta delež zvišala na 18,5%, kar za Poljsko predstavlja drugi največji porast deleža zaposlitev za določen čas v EU državah med leti 1999 in 2007. V istem času je Danska zabeležila padec deleža zaposlitev za določen čas iz 9,6% na 8,7% (EUROSTAT)

Razširjenost začasnih zaposlitev je še posebej velika med mladimi (15–24 let). V večini držav je delež začasnih zaposlitev med mladimi večji kot med ostalimi zaposlenimi. Po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU s 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo začasno zaposlitev (ženske: 76,1 %, moški: 60 %). (UMAR, Poročilo o razvoju 2008)

V Sloveniji je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi za nedoločen čas 4% in zaposlenimi za določen čas 11%, ter med polno zaposlenimi 4%, in med delno zaposlenimi 7%. (EUROSTAT)

Do konca septembra 2007 je bilo več novih zaposlitev z nižjo izobrazbo in manj novih zaposlitev s srednjo in višjo ali visoko izobrazbo kot lani. Manj je bilo tudi razpisanih potreb po delavcih z višjo in visoko izobrazbo (UMAR)

Po podatkih SURS je povprečna neto plača v Ljubljani meseca januarja 2008 znašal slabih 990 € ( 981,7 €). Povprečna oglaševana cena stanovanja v Ljubljani pa je znašala 171.000 €a ali 2.894€ / m2. Če oglaševano ceno zmanjšamo za 5%, kolikor naj bi znašala razlika med oglaševano in prodajno ceno, to pomeni, da je treba za nakup povprečnega stanovanja  odšteti kar 164 ljubljanskih povprečnih plač ( to znese 13 let ali 35,6 let, če bi vsak mesec varčevali po 400 € ter tako živeli na minimalni plači  - ne upoštevajoč inflacije). Za povprečno enosobno stanovanje je treba odšteti 114 plač in za povprečno dvosobno 153 plač. Če bi v izračun vzeli povprečno neto plačo za Slovenijo, pa bi bile številke še višje.

Posnetek celotne novinarske konference si lahko ogledate na spodnji povezavi.

http://www.octostream.net/show/index.php?stranka=zsss&projekt=104&tip=tree&logo=zsss.css

 

Maj 23

 WASHINGTON, D.C.

24 Indijskih delavcev je 14 maja pričelo z gladovno stavko pred Belo hišo v znak protesta zaradi suženjskih razmer, v katerih so se znašli po podpisu pogodbe z Signal International shipyards v  Pascagouli, Miss.

Vsak izmed delavcev je plačal 20.000 dolarjev agenciji za posredovanje dela iz ZDA, velikokrat so za ta znesek morali prodati svoja bivališča in vzetim posojila, vse z upanjem, da jim bodo “amerišče sanje”povrnile znesek. Vendar so se  namesto sanj soočili z nočno moro.

Delavci so namreč bili stisnjeni v prikolice in čez noč zaprti. Spuščeni so bili samo za delo in občasne “izlete” v Wal-Mart za nakup osnovnih potrebščin. Vsak izmed njih je moral za “luksuz” plačati 1.50 dolarjev najemnine.

Za 21. in 28. maj se bo gladovni stavki predvidoma pridružilo še 30 delavcev podjetja Signal.  

Vir:

http://socialistworker.org/2008/05/20/signal-workers-hunger-strike

Maj 23

Vlada Združenega Kraljestva,  Trades Union Congress (TUC) in Confederation of British Industry (CBI) so v torek podpisali sporazum o enakosti za delavce, zaposlene preko agencij za posrdovanje dela. reached

John Monks, generalni sekretar Evropske konefederacije sindikatov ETUC  (European Trade Union Confederation) je sporazum komentiral z naslednjimi besedami:

“To je dobra novica za milijone “agencicijskih delavcev”, ne samo v Združenem Kraljestvu. Ta sporazum utrjuje pot za novo EU direktivo, zasnovano na načelu enakega obravnavanja takoj od začetka, z možnostjo zmanjševanja samo preko kolektivnih pogodb ali preko dogovorov med socialnimi partnerji na nacionalnem nivoju. Upam,, da bo zdaj direktiva hitro sprejeta. Nadaljevali bomo s pritiskom na Združeno kraljestvo in njihovo vztrajanje na ”opt-out” možnosti v Working Time direktivi in izražanjem pomislekov glede ostalih aspektov predlagane revizije direktive.  

Vir: http://www.etuc.org/a/5002

Maj 23

 Belgija, 20.5. 2008

38.000 delavcev na Belgijskih železnicah je 20. maja protestiralo 24 ur z namenom dvoga plač in izboljšanja delovnih razmer.

Več:

http://www.wsws.org/articles/2008/may2008/wkrs-m23.shtml

Maj 23

AFTENPOSTEN (NORVEŠKA), 22.5. 2008 

Gradbeni delavci iz Bosne, ki so delali na prenovi nekega hotela na Norveškem, so za svoje delo prejemali za tamkajšnje razmere mizerne plače 24 NOK - 4,80 USD / h, so sporočilim predstavniki norveške policije in državnih institucij v sredo.

 Delavci so živeli na samem gradbišču v izjemno slabih pogojih, prepovedno jim je bilo vključevati se v sindikate, prav tako jim je bilo zagroženo, da bodo v primeru pogodbenih določil odpuščeni. Veliko delavcev je delalo tudi po 300 ur na mesec, brez plačila nadur.

Podjetja, ki so delavce najemala, so razpolagala z dvema pogodbama. V prvi, ki so jo ponudili uradnim norveškim organiom, je bilo zapisan0, da dobijo delavci plačano 135 NOK /h. Druga pogodba je vsebovala mnogo nižje urne podstavke, vključno s pravili, katerim morajo slediti delavci.

Več:

http://www.aftenposten.no/english/business/article2438923.ece

Maj 23

 Francija,  22.5. 2008

Farancoski delavci so se včeraj podali na ulice s ciljem prostestirati proti vladnim načrtom za podalajšanje delovne dobe zaposlenih za eno leto. Po poročanju sindikatov se je po francsokih mestih zbralo pol milijona deloavcev, od tega v Parizu 70.000.

Več:

http://www.euronews.net/index.php?page=info&article=488721&lng=1

Maj 18

RTV SLO, 18.5. 2008

NEDELEJSKA REPORTAŽA: SLOVENSKI RAJ

Kakšna so upanja migrantskih delavcev iz Bosne iz Hercegovine, preden pridejo v Slovenijo? In kakšna je realnost, ki jih pričaka v Sloveniji? Prisluhnimo besedam iz Nedeljske reportaže.

Poglej/prisluhni:

http://www.rtvslo.si/play/nedeljska-reportaza-slovenski-raj/ava2.15027959/

Maj 01

Praznik dela (znan tudi kot Prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja  vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja.

Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se pričenja v letu 1886 s Haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem tega leta, so se na ta rok v Chicagu organizirale trume delavcev in pričele splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru pred policijsko četo vendarle eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Na to je policija odgovorila s streljanjem in ranjenjem več deset ljudi; ker mnogi niso tvegali morebitne aretacije ob obisku uradne zdravstvene pomoči, se je število žrtev ustavilo pri 11. Kasneje je bila pravica do 8-urnega delavnika kljub vsemu uveljavljena, v spomin na tragičen dogodek pa so se odvili tudi veliki izgredi leta 1894 in 1919.

Po teh dogodkih se je ta majski dan v delavskih krogih smatral za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali, med drugim v množici dežel s kurjenjem kresov v spomin na dogodke leta 1886. V 20. stoletju je prvi maj pridobil uraden status praznika dela.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Praznik_dela

In kaj se dogaja ob prvem maju 2008? 

 V Carigradu je  prišlo tudi do nasilnih obračunov med policijo in protestniki. Turška policija je uporabila solzivec in vodne topove proti več deset tisoč delavcem, ki so se zbrali na osrednjem carigrajskem trgu Taksim. Ta trg ima simboličen pomen za turška sindikalna gibanja, zato so oblasti prepovedale dostop do njega.

V Grčiji so na ta dan razglasili tudi stavko, zaradi česar se je v delih države ustavil promet.

V okviru 24-urne stavke, ki so jo delavski sindikati organizirali v znak protesta proti valu privatizacij in pokojninski reformi, so trajektne in železniške povezave zmanjšali na minimum, grški letalski prevoznik Olympic Airlines pa izvaja le en let na destinacijo. Časniki niso izšli, radijske in televizijske postaje delajo v manjšem obsegu.

V Franciji medtem protestirajo proti politiki predsednika države Nicolasa Sarkozyja, med drugim tudi proti načrtovani pokojninski reformi. V Parizu sta največja sindikata CGT in CFDT prvič po štirih letih organizirala skupne demonstracije, na katerih se je popoldne zbralo več tisoč ljudi.

V Marseillu se je po ocenah policije zbralo 3000, po navedbah organizatorjev pa 30.000 ljudi. Tradicionalnega pohoda skrajno desne Nacionalne fronte (FN) Jeana-Marie Le Pena se je po drugi strani udeležilo le kakih tisoč oseb, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V nemškem Hamburgu so na predvečer praznika dela protestirali proti kapitalizmu. Okoli tisoč ljudi se je na shodu zavzelo za socialistično ureditev, a je protest kmalu ušel izpod nadzora. Kot je danes sporočila policija, so protestniki razdejali bližnje gradbišče, metali kamne v izložbe in zanetili več manjših požarov. Policisti so odgovorili z vodnimi topovi, nakar se je množica razpršila.

Sindikati na Češkem protestirajo proti reformi zdravstvenega sistema. Največji sindikat CMKOS, ki ima 540.000 članov, poskuša z današnjimi shodi opozoriti na nestrinjanje z načrti vlade za privatizacijo bolnišnic in zdravstvenih zavarovalnic.

Varnostne sile so v stalni pripravljenosti tudi v Džakarti in Manili, kjer so napovedani množični shodi nezadovoljnih množic ljudi, ki zaradi vse višjih cen riža vse težje preživijo. “Gospodarska kriza je letos hujša. Delavci na Filipinih imajo vso pravico, da so jezni in nezadovoljni,” je povedal predstavnik ene od filipinskih levičarskih organizacij.

V podobnem položaju so delavci v drugih azijskih državah. “Visoke cene riža, nizke plače delavcev. Le kako lahko delavci živijo?” je pisalo na enem od plakatov na shodu v Bangkoku. Po ocenah generalnega direktorja Azijske razvojne banke Rajata Naga je zaradi visokih cen hrane resno ogrožena milijarda ljudi v Aziji.

Na Kitajskem je danes eden najpomembnejših praznikov v letu. Vse je zaprto, na cestah iz večjih mest in k turističnim središčem pa se vijejo dolge kolone.

V Tokiu se je shoda udeležilo 44.000 ljudi, ki so pod vodstvom japonske komunistične stranke protestirali proti ponovni vzpostavitvi spornega davka na bencin.

Vir: http://www.dnevnik.si/novice/svet/316625

Apr 06

24ur.com 

Prestolnico je preplavilo več kot 30 tisoč delavcev. Zahtevali so blaginjo za vse, ne le za elite. Evropska unija je bodisi socialna ali pa je ni, so še poudarili. Na spodnji povezavi si lahko ogledamo reportažo iz eurodemosntracij.

Vir: http://24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-vseevropske-delavske-demonstracije.html

Apr 06

24ur.com 

Prestolnico je preplavilo več kot 30 tisoč delavcev. Zahtevali so blaginjo za vse, ne le za elite. Evropska unija je bodisi socialna ali pa je ni, so še poudarili. Na spodnji povezavi si lahko ogledamo reportažo iz eurodemosntracij.

Vir: http://24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-vseevropske-delavske-demonstracije.html