Jul 26

Torej - kaj je novega na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj? Ponujamo nekaj zanimiviha naslovov.

25.7. 2008:  Tekoča gospodarska gibanja

Tekoča gibanja v grafih in tabelah

24.7. 2008: Maja Kersnik: Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije (2005, 2006 in 2007)

11.7. 2008: Ekonomski izzivi 2008

 posamezna poglavja:

I. Konjunkturna gibanja

II. Fiskalna gibanja in politika

III. Razvitost finančnega sektorja in gibanje finančnih tokov

IV. Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti

8.7. 2008: Poročilo o razvoju 2008 

Publikacija v celoti.

 Seveda dodajamo spletno stran UMAR-ja:

http://www.umar.gov.si/

Jul 26

V spodnjih vrstih lahko dostopate do nekaj zadnjih zelo zanimivih EUROBAROMETER raziskav:

PRIČAKOVANJA EU DRŽAVLJANOV O SOCIALNI REALNOSTI ČEZ 20 LET

PRIČAKOVANJA IN IZKUŠNJE V ZVEZI Z DISKRIMINACIJO NA PODROČJU STANOVANJ, ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, IZOBRAŽEVANJA, KUPOVANJA IZDELKOV IN UPORABLJANJA STORITEV  

MLADI IN DROGE

Več raziskav pa lahko seveda pogledate direktno na splatni strani EUROBAROMETRA.

Jul 26

Po poročanju EUROSTAT-a je leta 2007 bilo zaposlenih oziroma poslovno aktivnih 218,5 prebivalcev. Skupna stopnja zaposlenosti starih med 15 in 64 let je bila 65,4%, kar je malce več kot 64,5% leto poprej. Stopnja zaposlenosti za ženske je bila leta 2007 58,3%, kar je spet več kot 57,3% leta 2006.

Več številk si lahko preberete na spodnji povezavi:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/pls/portal/docs/PAGE/PGP_PRD_CAT_PREREL/PGE_CAT_PREREL_YEAR_2008/PGE_CAT_PREREL_YEAR_2008_MONTH_07/3-22072008-EN-AP.PDF

Jul 26

Pred nekaj dnevi se je na spletnem portalu Razgledi. net pojavil članek, v katerem si lahko preberemo besede Bogomirja Kovača in Igorja Mastena o liberalizmu. Pa si za začetek preberimo nekaj besed:

Bogomir Kovač:

Koncept ekonomskega liberalizma s privatizacijo vsega in deregulacijo trgov ni nadgradnja, temveč razkroj takšnega sistema. Ko se je začel širiti v 80. letih, je postal celo nekakšna mantra, ekonomska vera sodobnega sveta. Nekateri so Hegla obrnili na glavo in govorili, da je to dokončna zgodovina sveta. Toda kadarkoli si je ekonomski liberalizem priboril malo več prostora, je spravil tržni sistem v težave. Ker ga je pretirano dereguliral, ga je napravil za socialno nevzdržnega. Finančna anarhija je del te zgodbe, od koder izhajajo potem krize realnega gospodarstva. Nobenega dokaza ni, da bi lahko kot sistem obstajal dlje časa.

Igor Masten:

Zanimivo je tudi Kovačevo razmišljanje, kaj naj bi “globalna kriza liberalnega sistema” pomenila za Slovenijo. Bojda je liberalizem umrl tudi pri nas. Celo kot ideja, saj se nekateri liberalci preobražajo v bolj socialno smer. Če dejansko pogledamo program reform, ki ga je sprejela ta vlada, je res, da je bil zelo liberalno zasnovan. Vendar praktično nič zares liberalnega v njem ni bilo realizirano.

Celoten članek si lahko preberete na spodnji povezavi:

http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/
 

Jul 24

Na spletni strani Financ si lahko preberemo članek Lane Dakić “Renault bo odpuščal v Evropi”. Tako je - Renault bo po poročanju BBC-ja odpustil približno 5000 delavcev po Evropi.

In to v času, ko se mu je v prvih šestih mesecih povečal dobiček za 37 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani - z 1,07 milijarde evrov na 1,467 milijarde evrov….

Celoten članek je dosegljiv na spodnji povezavi

http://www.finance.si/219136/Renault_bo_odpuscal_v_Evropi

Jul 24

Razgledi.net, 24. 7. 2008

Inovacije so bile gonilna sila tranzicije gospodarstev v državah Srednje in Vzhodne Evrope v zadnjih 20 letih. Toda le malo teh inovacij so izvedla domača podjetja, večino so z investicijami prinesle nadnacionalke. Zlasti to velja za razvoj novih izdelkov, v svoji analizi ugotavlja Economist Intelligence Unit. Gospodarstva  držav v regiji zaradi tega ostajajo ranljiva, to pomanjkljivost je mogoče odpraviti tako, da se vlade, univerze in domači poslovni subjekti povežejo in ustvarijo okolje, primerno za inovacije.

Celoten članek je dosegljiv na

http://razgledi.net/blog/2008/07/24/slovenija-z-inovacijami-na-repu-celo-med-novimi-clanicami/#more-2412

Jul 22

Včeraj je bila v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije novinarska konferenca “MLADI KOT TRŽNO BLAGO”, kjer je bilo govora o zaposlitveni in življenjski situaciji, v kateri so se dandanes znašli mladi.

Nekaj statističnih utrinkov:

 Slovenija se je po izrabi začasnih zaposlitev (»temporary contracts«) z 18,3 % deležem v četrtem četrtletju 2007 skupaj z Nizozemsko uvrstila na četrto mesto, takoj za Španijo (30,9 %), Poljsko (28,4%) ter Portugalsko (22,3 %).

V zadnjih letih je na območju EU opazen porast deleža zaposlitev za določen čas. Med leti 1997 in 2007 je število zaposlitev za določen čas kot delež vseh zaposlitev v EU27 naraslo iz 11,4% na 14,5%. Izjemen porast je zabeležila Poljska, kjer je delež zaposlitev za določen čas poskočil iz 4,8% leta 1997 na kar 28,2% leta 2007. Velik porast je prav tako zabeležila Slovenija, ki je leta 1999 zabeležila 10,5% delež zaposlitev za določen čas, medtem ko se je leta 2007 ta delež zvišala na 18,5%, kar za Poljsko predstavlja drugi največji porast deleža zaposlitev za določen čas v EU državah med leti 1999 in 2007. V istem času je Danska zabeležila padec deleža zaposlitev za določen čas iz 9,6% na 8,7% (EUROSTAT)

Razširjenost začasnih zaposlitev je še posebej velika med mladimi (15–24 let). V večini držav je delež začasnih zaposlitev med mladimi večji kot med ostalimi zaposlenimi. Po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU s 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo začasno zaposlitev (ženske: 76,1 %, moški: 60 %). (UMAR, Poročilo o razvoju 2008)

V Sloveniji je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi za nedoločen čas 4% in zaposlenimi za določen čas 11%, ter med polno zaposlenimi 4%, in med delno zaposlenimi 7%. (EUROSTAT)

Do konca septembra 2007 je bilo več novih zaposlitev z nižjo izobrazbo in manj novih zaposlitev s srednjo in višjo ali visoko izobrazbo kot lani. Manj je bilo tudi razpisanih potreb po delavcih z višjo in visoko izobrazbo (UMAR)

Po podatkih SURS je povprečna neto plača v Ljubljani meseca januarja 2008 znašal slabih 990 € ( 981,7 €). Povprečna oglaševana cena stanovanja v Ljubljani pa je znašala 171.000 €a ali 2.894€ / m2. Če oglaševano ceno zmanjšamo za 5%, kolikor naj bi znašala razlika med oglaševano in prodajno ceno, to pomeni, da je treba za nakup povprečnega stanovanja  odšteti kar 164 ljubljanskih povprečnih plač ( to znese 13 let ali 35,6 let, če bi vsak mesec varčevali po 400 € ter tako živeli na minimalni plači  - ne upoštevajoč inflacije). Za povprečno enosobno stanovanje je treba odšteti 114 plač in za povprečno dvosobno 153 plač. Če bi v izračun vzeli povprečno neto plačo za Slovenijo, pa bi bile številke še višje.

Posnetek celotne novinarske konference si lahko ogledate na spodnji povezavi.

http://www.octostream.net/show/index.php?stranka=zsss&projekt=104&tip=tree&logo=zsss.css

 

Jun 29

Delo, Helena Kocmur, 29.6. 2008 

Ljubljana - Po petih letih nepretrgane globalne gospodarske rasti je začela svetovna inflacija dosegati zgodovinske razsežnosti. V Evropi in Savdski Arabiji je inflacija dosegla najvišjo raven v zadnjih 16 letih, vseevropska javnomnenjska raziskava, ki jo je na začetku tedna objavila evropska komisija, pa je pokazala, da je postala inflacija prvič, odkar izvajajo te raziskave, največja skrb državljanov Evropske unije. Tudi Slovencev.

Z najvišjo inflacijo se sicer spopadata Venezuela in Ukrajina (31 odstotkov), sledijo Šrilanka (26), Vietnam (25), Egipt (19,7) in Pakistan (19,27). Celo Japonska, od koder so v zadnjem desetletju praviloma poročali o deflaciji, so maja zaznali inflacijo, ki so jo povzročile višje cene hrane in nafte. Zaskrbljenost narašča tudi v Evropi, saj je inflacija, sovražnik prebivalstva številka ena, junija znova poskočila. V Španiji, denimo, četrtem največjem gospodarstvu evrskega območja, je dosegla rekordnih 5,1 odstotka, močno pa je narasla tudi v šestih nemških pokrajinah, predvsem zaradi rekordno visokih cen nafte, ki so se povzpele na skoraj 140 dolarjev za sodček. Zadnji podatki kažejo, da se je povprečna inflacija v evrskem območju z majskih 3,7 odstotka junija še povišala, in sicer na 3,9 odstotka.

Da je inflacija v njihovi državi ta trenutek najpomembnejše vprašanje, je prepričanih 37 odstotkov Evropejcev oziroma 11 odstotkov več kot ob zadnjem Eurobarometru prejšnjo jesen. Med 14 državami, katerih državljani inflacijo vidijo kot največji problem, je tudi Slovenija, ki si prvo mesto deli z Latvijo. V obeh državah je 71 odstotkov vprašanih prepričanih, da je inflacija trenutno težava številka ena. Inflacija je tudi v razvitih evropskih državah ogrozila javne finance, čedalje večja draginja pa je oklestila družinske proračune in zmanjšala kupno moč prebivalstva. Britanski premier Gordon Brown, denimo, je minuli teden že pozval svoje ministre, naj se odpovedo 1,5-odstotnemu povišanju svojih plač, da bi k enakemu dejanju spodbudili še druge javne uslužbence.

Vir: http://www.delo.si/clanek/62870

Omenjena raziskava EUROBAROMETRA je dosegljiv na spodnjem linku:

http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb69/eb_69_first_en.pdf

Jun 29

RTV SLO, 29.6. 2008 

Nemški Siemens naj bi po poročanju nekaterih svetovnih medijev zaradi neugodnih globalnih gospodarskih razmer odpustil 4 % (17.200) zaposlenih.

Od tega 6.400 v Nemčiji, kjer je skupno zaposlenih okoli 136.000 ljudi. Brez dela naj bi ostalo predvsem administrativno osebje.

Družba, ki po vsem svetu zaposluje 435.000 delavcev, pisanja ne komentira, uprava pa je že marca napovedala, da bodo prihodki multinacionalke v trenutnem četrtletju za 900 mio. evrov nižji od pričakovanih. Siemensov dobiček je bil v prvem četrtletju s 412 milijoni evrov za 67 odstotkov nižji od primerljivega lanskega obdobja (1,3 milijarde).

Vir: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=177197&rss=1#1214732425

Jun 26

 SURS, 24.6.2008

Eurostat je danes objavil kratkoročno napoved (angl. now-cast) bruto domačega proizvoda na prebivalca v standardih kupne moči (BDP v SKM) za leto 2007. Objavljeni rezultati temeljijo na prvih ocenah paritet kupne moči (PKM) za leto 2007 ter na prvih ocenah podatkov o BDP-jih v nacionalnih valutah in na podatkih o prebivalstvu za isto leto in za 35 držav.

Pariteta kupne moči (faktor za preračun BDP-ja v nacionalni valuti v BDP v SKM) je bila za leto 2007 za Slovenijo ocenjena na 0,755 evra/1 SKM. Toliko je znašal tudi faktor splošne ravni cen v Sloveniji glede na povprečno raven cen v EU-27.

Bruto domači proizvod Slovenije v SKM je tako v letu 2007 znašal 44,4 milijarde SKM in je bil, izražen na prebivalca in glede na povprečnega v EU-27, nižji za 11 %.

Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1710