Sindikalnik

Praznik dela (znan tudi kot Prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja  vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja.

Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se pričenja v letu 1886 s Haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem tega leta, so se na ta rok v Chicagu organizirale trume delavcev in pričele splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru pred policijsko četo vendarle eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Na to je policija odgovorila s streljanjem in ranjenjem več deset ljudi; ker mnogi niso tvegali morebitne aretacije ob obisku uradne zdravstvene pomoči, se je število žrtev ustavilo pri 11. Kasneje je bila pravica do 8-urnega delavnika kljub vsemu uveljavljena, v spomin na tragičen dogodek pa so se odvili tudi veliki izgredi leta 1894 in 1919.

Po teh dogodkih se je ta majski dan v delavskih krogih smatral za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali, med drugim v množici dežel s kurjenjem kresov v spomin na dogodke leta 1886. V 20. stoletju je prvi maj pridobil uraden status praznika dela.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Praznik_dela

In kaj se dogaja ob prvem maju 2008? 

 V Carigradu je  prišlo tudi do nasilnih obračunov med policijo in protestniki. Turška policija je uporabila solzivec in vodne topove proti več deset tisoč delavcem, ki so se zbrali na osrednjem carigrajskem trgu Taksim. Ta trg ima simboličen pomen za turška sindikalna gibanja, zato so oblasti prepovedale dostop do njega.

V Grčiji so na ta dan razglasili tudi stavko, zaradi česar se je v delih države ustavil promet.

V okviru 24-urne stavke, ki so jo delavski sindikati organizirali v znak protesta proti valu privatizacij in pokojninski reformi, so trajektne in železniške povezave zmanjšali na minimum, grški letalski prevoznik Olympic Airlines pa izvaja le en let na destinacijo. Časniki niso izšli, radijske in televizijske postaje delajo v manjšem obsegu.

V Franciji medtem protestirajo proti politiki predsednika države Nicolasa Sarkozyja, med drugim tudi proti načrtovani pokojninski reformi. V Parizu sta največja sindikata CGT in CFDT prvič po štirih letih organizirala skupne demonstracije, na katerih se je popoldne zbralo več tisoč ljudi.

V Marseillu se je po ocenah policije zbralo 3000, po navedbah organizatorjev pa 30.000 ljudi. Tradicionalnega pohoda skrajno desne Nacionalne fronte (FN) Jeana-Marie Le Pena se je po drugi strani udeležilo le kakih tisoč oseb, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V nemškem Hamburgu so na predvečer praznika dela protestirali proti kapitalizmu. Okoli tisoč ljudi se je na shodu zavzelo za socialistično ureditev, a je protest kmalu ušel izpod nadzora. Kot je danes sporočila policija, so protestniki razdejali bližnje gradbišče, metali kamne v izložbe in zanetili več manjših požarov. Policisti so odgovorili z vodnimi topovi, nakar se je množica razpršila.

Sindikati na Češkem protestirajo proti reformi zdravstvenega sistema. Največji sindikat CMKOS, ki ima 540.000 članov, poskuša z današnjimi shodi opozoriti na nestrinjanje z načrti vlade za privatizacijo bolnišnic in zdravstvenih zavarovalnic.

Varnostne sile so v stalni pripravljenosti tudi v Džakarti in Manili, kjer so napovedani množični shodi nezadovoljnih množic ljudi, ki zaradi vse višjih cen riža vse težje preživijo. “Gospodarska kriza je letos hujša. Delavci na Filipinih imajo vso pravico, da so jezni in nezadovoljni,” je povedal predstavnik ene od filipinskih levičarskih organizacij.

V podobnem položaju so delavci v drugih azijskih državah. “Visoke cene riža, nizke plače delavcev. Le kako lahko delavci živijo?” je pisalo na enem od plakatov na shodu v Bangkoku. Po ocenah generalnega direktorja Azijske razvojne banke Rajata Naga je zaradi visokih cen hrane resno ogrožena milijarda ljudi v Aziji.

Na Kitajskem je danes eden najpomembnejših praznikov v letu. Vse je zaprto, na cestah iz večjih mest in k turističnim središčem pa se vijejo dolge kolone.

V Tokiu se je shoda udeležilo 44.000 ljudi, ki so pod vodstvom japonske komunistične stranke protestirali proti ponovni vzpostavitvi spornega davka na bencin.

Vir: http://www.dnevnik.si/novice/svet/316625