| KAJ nam danes prinaša SURS? | ||||||||
|
Vir: http://www.stat.si/
| KAJ nam danes prinaša SURS? | ||||||||
|
Vir: http://www.stat.si/
Siol.net, 31.3. 2008
Luxembourg - Letna stopnja inflacije v območju evra je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat marca znašala rekordnih 3,5 odstotka, medtem ko je februarja znašala 3,3 odstotka.
Podrobnejše podatke o inflaciji v območju evra in v celotni Evropski uniji bo Eurostat objavil 16. aprila.
“To ni dobra številka in je višja, kot smo pričakovali,” je v odzivu na danes objavljene podatke o inflaciji, ki so sicer šele prva ocena, v Bruslju poudarila tiskovna predstavnica evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Joaquina Almunie Amelia Torres.
Dodala je tudi, da visoka številka tudi ni tako presenetljiva - sploh v luči visokih cen nafte. Pojasnila je še, da se bo komisija o morebitnih popravkih napovedi rasti in inflacije odločala šele potem, ko bo sredi aprila prejela popolnejše informacije.
Vir: http://www.siol.net/gospodarstvo/2008/03/inflacija_v_obmocju_evra_marca_odstotna.aspx
Če želiš prebrati celotno EUROSTAT-ovo objavo, klikni na spodnji mejl:
KINOSINDIKAT
V sodelovanju s študentskim politološkim društvom Polituss
predstavlja dokumentarni film
»SMRT DELAVCA«
MICHAEL GLAWOGGER, AVSTRIJA, 2005
PONEDELJEK, 31. 3. 2008, 19. 30
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE,
PREDAVALNICA 21
RAZPRAVO PO OGLEDU DOKUMENTARNEGA FILMA
BOSTA VODILA
CIRIL OBERSTAR IN BOŠTJAN NEDOH ( DPU )
10 festival dokumentarnega filma v okviru sekcije “Smrt delavca” predstavlja dokumentarni film:
LJUBEZNIVA TOVARNA
DECENT FACTORY, A
(DECENT FACTORY, A)
država, letnica
VB, Finska, Francija, 2005
režija
Thomas Balmes
Film se začne s citatom Miltona Friedmana: »Prva in edina družbena odgovornost podjetja je dobiček.« In v tem duhu se režiser Balmes odpravi raziskat pojav novodobne korporativne logike, imenovan “etični kolonializem”. Balmes sledi konkretnemu primeru, in sicer finski Nokii, ki na Kitajskem izdeluje polnilnike za svoje mobilne telefone. Tja se odpravi skupina Nokijinih menedžerk in angleška svetovalka za t. i. korporativno etiko. V tamkajšnji tovarni, ki jo vodijo angleški lastniki in v kateri je zaposlenih 80 odstotkov žensk s kitajskega podeželja, skušajo ugotoviti, ali so delovne razmere in plače ustrezne ter ali vse skupaj ustreza novim etičnim normativom. Sledi igra mačke in miši: Finke sprašujejo in vohljajo, angleški tovarnarji in kitajski pomočniki se skušajo izogibati konkretnim vprašanjem ali prikrivati nepravilnosti …
»Kitajske tovarne so mnogo slabše od evropskih. Vendar tega ne poudarjam preveč, saj mi ne pomeni bistva filma. Razmišljal sem celo o tem, da bi se osredinil na stališče tovarnarjev; ne gre namreč za film, ki bi si želel opisovati razmere za delo. Hotel sem več kot le vzbujati slabo vest zaradi izkoriščanja delavcev. Film zastavlja vprašanje, kako dolgo se lahko oklepamo idealov. Finska je glede socialne varnosti in enakopravnosti ena najbolj naprednih držav. Ko pa si največja družba v državi želi postati globalna, mora zavzeti ameriški način. To je poanta filma – kako se sploh upreti?« (Thomas Balmes)
Finance, 28. 3. 2008
Zaradi hitre rasti cen in visoke brezposelnosti analitiki napovedujejo, da je japonsko gospodarstvo že v blagi obliki recesije.
V februarju so se cene osnovnih dobrin povečale za en odstotek v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej, so sporočili iz tokijskega statističnega urada, poroča Bloomberg. Cene na Japonskem rastejo najhitreje v zadnjem desetletju, nepričakovano pa se je povišala tudi nezaposlenost.
Stopnja brezposelnosti tako znaša zdaj 3,9 odstotka, kar je največ po lanskem oktobru, ponudba del pa se je spustila na najnižjo raven v zadnjih dveh letih. Višje cene in prvo povečanje nezaposlenosti v zadnjih petih mesecih je sprožilo zaskrbljenost, da se gospodarstvo nagiba k recesiji.
Rekordna rast cen in nezaposlenost pa lahko otežijo delo japonski centralni banki Bank of Japan, ki želi vzpodbuditi gospodarstvo, saj analitiki napovedujejo, da bo gospodarska rast letos upadla na najnižjo raven v zadnjih petih letih.
Večer on line, 27. 3. 2008
Lidl, ki ima v Nemčiji več kot 2700 trgovin, prisoten pa je tudi v Sloveniji, naj bi med službenim časom opazoval zaposlene s pomočjo varnostnih kamer v svojih trgovinah, in to celo tudi v toaletnih prostorih.
O spornem početju Lidla je prvi poročal nemški časopis Stern, šele nato so uvedli preiskavo. Na nemškem notranjem ministrstvu preverjajo, ali so se kršitve res dogajale.
V Lidlu so povedali, da so res najemali detektive in uporabljali kamere, vendar ne za nadzor delavcev. “Nadzor zaposlenih ni v skladu z našimi načeli in je daleč od strategije odnosov z delavci,” je dejal vodja kadrovske službe Lidla Juergen Kissebert. Obenem so vse obtožbe ostro zavrnili.
Vir: http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008032705308610
Finance so objavile zelo zanimiv članek o odhodih v tujino v iskanju novih delovnih izzivov - in višjih plač.
Poglejmo nekaj zgodb, ki jih ponuja članek:
BELGIJA: Nastja Klemenčič Schmidt je zaposlena v Evropskem parlamentu
Za delo v evropski upravi je treba prej opraviti poseben izpit, ki mu v bruseljskem žargonu rečejo “concours”. Predložiti je treba še diplomo, dokazilo o delovnih izkušnjah, potrdilo o nekaznovanosti, rojstni list in opraviti temeljit zdravniški pregled. Dodatnih stroškov s prevajanjem potrdil ni. Osnovna plača uradnikov se začne pri štirih, asistentov pri treh in tajnikov pri 2.500 evrih.
Cene najemnin v Bruslju so odvisne od lokacije. Za 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje v tako imenovani evropski četrti je treba odšteti med 800 do 1.500 evri, za garsonjero pa najmanj 500 evrov. Manjše hišice do 120 kvadratnih metrov zunaj mesta lahko najamete že za 800 evrov.
ŠVEDSKA: Tim Umbergar je zaposlen kot finančni analitik v East Capitalu. Sašo Ambrož dela v tovarni avtomobilov.
V Sloveniji nadrejeni mesečno prejmejo dva tisoč evrov, na Švedskem pa toliko zasluži smetar, komentira Sašo. Življenje na Švedskem ni poceni. Alkohol in cigarete so izjemno dragi, medtem ko je hrana cenejša kot v Sloveniji, pravi Sašo. Cena najema 80 kvadratnih metrov velikega stanovanja v boljšem predelu milijonskega Göteburga stane približno 550 evrov. V to ceno so vključeni stroški elektrike, komunale in prenove stanovanja.
ZDA: Betty Franca je zaposlena v Silicijevi dolini v trgovinski zbornici.
Betty opozarja, da imajo omenjene družbe ( Google, Yahoo, E-bay,…) utečene interne sisteme za zaposlovanje tujih kadrov. “Pogovori za službo so lahko zelo boleči in intenzivno potekajo po cele tedne. Poznanstva tu ne pridejo v poštev. Če se že zgodi, da kdo dobi zaposlitev po zvezah, in če se izkaže, da ni sposoben za to delo, je to zelo sramotno za tistega, ki ga je predlagal. V trgovinski zbornici se še ni zgodilo, da bi koga zaposlili na podlagi poznanstev,” opisuje Betty. Zaslužki so različni. Strokovnjak z univerzitetno izobrazbo prejme najmanj štiri tisoč evrov na mesec.
INDIJA: Mojca Gayen je zaposlena kot svetovalka na mednarodni šoli v Kalkuti.
Na mesec prejme 200 evrov plače.
Tistim, ki bi si radi poiskali delo v deželi budizma, pa svetuje, naj si delovni vizum uredijo doma, saj je birokracija v Indiji zelo počasna, kar lahko pošteno načne živce. Z družino živi v najemniškem stanovanju zunaj Kalkute in zanj plačuje 60 evrov na mesec. Švicarska prijatelja, ki živita v prestižnem predelu Kalkute, pa na mesec odštejeta 515 evrov.
AVSTRALIJA: Tomaž Vouk trenutno študira na singapurski univerzi (MBA).
Zaslužki so dobri, kar je še najbolj opazno pri fizičnih delih. Delavec na gradbišču je precej bolje plačan kot pisarniški. Minimalno plačilo gradbinca je približno tri, pisarniškega delavca pa dva tisoč evrov. Menedžerji lahko zaslužijo od dva do 10 tisoč evrov. Najnižja urna postavka za katerokoli delo je 10 evrov.
Melbourne, Sydney in druga večja mesta so dražja, kot je na primer Adelaide, kjer je bil Tomaž. Za najemnino približno 70 kvadratnih metrov velike hiške je odštel okrog 500 evrov na mesec. Kot zanimivost pa dodaja, da v Avstraliji skorajda ni blokov in stolpnic.
Članek ponuja še zgodbe iz Singapurja, Afrike, Dubaja in Iraka.
Celoten članek je dosegljiv TUKAJ.
3. Alternative Ecofin – konferenca o gospodarski in finančni politiki v EU
3. in 4. April 2008
Pravna Fakulteta, Univerza LjubljanaPoljanski nasip 2, Slovenija
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije v sodelovanju s partnerskimi organizacijami prireja konferenco (Alternative Ecofin) o evropski gospodarski in finančni politiki. Na konferencise bodo zbrali ekonomisti in drugi družboslovci. Prisotni bodo tudi predstavniki socialnih gibanj,sindikatov in drugih skupin civilne družbe iz vse Evrope.
●●●●●●●●●●●●●
Na dvodnevni konferenci bo plenarna seja skupaj z delovnimi seminarji usmerjena na posamezne sestavine gospodarske politike – fiskalna in denarna politika, zaposlovanje, regionalna kohezijain socialna politika. Na koncu konference bo po plenarni seji predstavljena izjava o alternativni gospodarski politiki. Konferenca se bo pričela v četrtek 3. aprila ob 18 uri.
Teme: Položaj Slovenije po vstopu v EU in Evropsko denarno unijo, Vloga Sveta za gospodarske in finančne zadeve v EU (ECOFIN), Finančna kriza in vloga gospodarske politike v EU, Lizbonska strategija kot temelj evropske gospodarske politike, Civilna družba za drugačno Evropo, Plačna politika in delitev dohodka, Družbena neenakost in revščina v Evropski Uniji, Tek proti dnu: davčna in lokacijska konkurenca, Nove države članice “Kakšen proces dohitevanja”?, Od makroekonomskih temeljev do vzdržne rasti, Finančni trgi: Demokratični nadzor proti finančnim špekulacijam in pritiskom, Javne službe: Od liberalizacije in privatizacije k strategiji družbene kohezije, Energetska in okoljska politika EU v 21. stoletju,…
Udeleženci: Jörg Huffschmid, Karin Küblböck, Joachim Becker, Heiner Flassbeck, Sven Giegold, Willi Altzinger, Marica Frangakis, Peter Wahl, Frieder Otto Wolf, Jože Mencinger, Kai Burmeister, John Grahl, Ernst Tüchler, Miren Etxezarreta, Fintan Farrell, Ivan Lesay, Tommaso Rondinella, Christian Bellak, Dorothe Bohle, Wlodzimiercz Dymarski, Karoly Lorant, Michael Dauderstädt, Torsten Niechoj, Petr Gocev, Dušan Semolič, Marjan Senjur, Mejra Festić, Lučka Kajfež Bogataj,…
Kaj je Poročilo o razvoju? Poglejmo, kaj piše v samem Poročilu o razvoju
Poročilo o razvoju 2008 je dokument, s katerim spremljamo uresničevanje Strategije razvoja Slovenije (SRS), ki jo je Vlada RS sprejela junija 2005. SRS opredeljuje vizijo in cilje razvoja Slovenije do leta 2013 ter pet razvojnih prioritet z akcijskimi načrti. Letošnje poročilo podaja pregled in oceno uresničevanja strategije v prvi tretjini obdobja njenega izvajanja, saj je večina podatkov na voljo za leto 2006, nekateri pa tudi že za leto 2007. Poročilo o razvoju 2008 je razdeljeno na dva dela: prvi prinaša pregled uresničevanja SRS na področju petih razvojnih prioritet, v drugem pa je podrobneje predstavljen napredek po posameznih kazalnikih razvoja Slovenije.
Za pokušino si poglejmo stran 150
Delež začasnih zaposlitev v Sloveniji stalno narašča, kar uvršča Slovenijo vedno višje med državami EU. V 2. četrtetlju 2007 je bil delež začasnih zaposlitev za 0.6 o. t. višji kot v enakem obdobju leta 2006. V zadnjih desetih letih se je več kot podvojil, še posebej hitro pa narašča po letu 2003. Po deležu začasnih zaposlitev med zaposlenimi v starostni skupini 15–64 let se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na 4. mesto (za Španijo, Poljsko in Portugalsko) in tako prehitela Finsko, ki se je leta 2006 še uvrščala pred Slovenijo. Ker se je varovanje zaposlitve za nedoločen čas v letu 2003 z Zakonom o delovnih razmerjih v Sloveniji zmanjšalo, lahko povečevanje začasnega zaposlovanja povezujemo predvsem s pospešitvijo gospodarske rasti, ki jo beležimo po letu 2003.
Razširjenost začasnih zaposlitev je še posebej velika med mladimi (15–24 let). V večini držav je delež začanih zaposlitev med mladimi večji kot med ostalimi zaposlenimi (glej sliko). Po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU s 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo začasno zaposlitev (ženske: 76,1 %, moški: 60 %). K veliki razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi v Sloveniji v določeni meri prispeva občasno delo mladih preko študenskih servisov, ki so ob sedanji ureditvi privlačni za delodajalce z vidika možnosti hitrega prilagajanja števila delovnih ur in oseb ter z vidika manjše davčne obremenitve dela preko študentskih servisov v primerjavi z redno zaposlitvijo.
Poročilo o razvoju 2008 si lahko ogledaš na spodnji povezavi
Na Brdu so danes razpravljali o pravicah otrok.
MDDSZ, 26. 3. 2008
Osrednja tema razprave petnajstega srečanja stalne medvladne skupine L’Europe de l’Enfance, ki je bila ustanovljena z nalogo izmenjave informacij, dobrih praks in sodelovanja na področju izvajanja otrokovih pravic v državah članicah Evropske unije v skladu s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, je bilo namenjena uresničevanju otrokove pravice, da preko zagovornika sodeluje v postopkih in situacijah, ki ga zadevajo. Srečanja se je udeležila državna sekretarka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Romana Tomc in varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik.
Vir: http://www.mddsz.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/1939/5734/?cHash=aa0c2a9692
Zadnji komentarji