Sindikalnik

Delo, 25. 2. 2008 

Bruselj - Ministri EU bodo sprejeli poročilo o uresničevanju ciljev v izobraževanju za leto 2010, ki kaže na slabo bralno pismenost petnajstletnih Evropejcev in precejšen razkorak med dejanskim stanjem in postavljenimi cilji, z izjemo diplomantov v naravoslovju. Slovenija je pri izpolnjevanju ciljev med najboljšimi v EU.

Bralna pismenost, prezgodnje opuščanje šolanja, izobraževanje odraslih, diplomanti v naravoslovju in diplomanti na višji srednji stopnji izobraževanja - to je pet področij, za katera si je EU leta 2000 zastavila velikopotezne cilje, ki naj bi jih dosegla do leta 2010.

Vmesno poročilo 2008 o napredku pri izvajanju programa Izobraževanje in usposabljanje 2010, ki ga bodo danes sprejeli ministri, pristojni za izobraževanje, med njimi minister za šolstvo Milan Zver, kaže, da je sedanje stanje v državah članicah še razmeroma daleč od zastavljenih ciljev.

Cilji pri bralni pismenosti predvidevajo zmanjšanje deleža petnajstletnikov, ki ne dosegajo prve stopnje bralne pismenosti, z 21,3 odstotka v letu 2000 na 17 odstotkov v letu 2010. Nasprotno s cilji pa se je stanje celo poslabšalo, saj je bil leta 2006 ta delež 24,1-odstoten. Slovenija s 16,5 odstotka po drugi strani že sedaj dosega zastavljeni cilj.

Velik delež mladih Evropejcev ne dosega niti prve ravni

Obstaja pet ravni bralne pismenosti, pri čemer velik delež mladih Evropejcev ne dosega niti prve ravni - prebranih informacij ne znajo uporabiti v osnovnih življenjskih situacijah, so pojasnili področni strokovnjaki. Gre za to, kako dobro se razume prebrana informacija. Mladi se ne znajdejo, ne znajo poiskati informacij v telefonskem imeniku, so ponazorili.

Visok delež mladih v Franciji (21,7 odstotka) in Nemčiji (20,0 odstotka), ki ne dosegajo prve stopnje bralne pismenosti, je mogoče razlagati s problemi vključevanja priseljencev v družbo nasploh, tudi menijo strokovnjaki. Tako bi bilo treba rešitve iskati v smeri izboljšanja nacionalnih politik za večjo vključenost priseljencev v družbo.

Cilj pri prezgodnjem opuščanju šolanja je zmanjšati delež mladih med 18. in 24. letom starosti, ki prezgodaj opustijo šolanje, s 17,6 odstotka v letu 2000 na 10 odstotkov v letu 2010. Sedaj je ta delež v povprečju 15,3 odstoten. Slovenija je med najboljšimi članicami, vendar pa statistični vzorec po merilih EU ni zanesljiv.

Cilj pri deležu odraslih med 25. in 64. letom starosti v vseživljenjskem učenju je zvišati odstotek s 7,1 leta 2000 na 12,5 odstotka. Leta 2006 je bil ta delež 9,6-odstoten. Slovenija je s 15 odstotki odraslih v izobraževalnih sistemih poleg skandinavskih držav, Velike Britanije in Nizozemske med najboljšimi učenci.

Cilj pri številu diplomantov na višji srednji stopnji izobraževanja, torej v starosti od 20 do 24 let, je zvišati delež diplomantov na 85 odstotkov do leta 2010. Poročilo navaja, da je zadnje izmerjeno povprečje v EU 77,8 odstotka. Slovenija je z 89,4 odstotka spet v samem vrhu pri uresničevanju tega cilja.

Vir: http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,261451,271691