Sindikalnik

Objavljamo današnje sporočilo za javnost Študenstke organizacije Slovenije, ki kaže na porazno sliko zagotavljanja kakovosti v slovenskem visokošolskem prostoru.

ŠOS ponovno opozarja na pomanjkljivosti v slovenskem visokem šolstvu in pričakuje ureditev odprtih problemov

Ljubljana, 15. 2. 2008

Aktualna dogajanja v visokem šolstvu kažejo na to, da sistem zagotavljanja kakovosti v slovenskem visokošolskem prostoru ne deluje niti približno tako, kot bi moral. K sreči že pozabljen Zupanov osnutek predloga novega zakona o visokem šolstvu, težave na posameznih fakultetah, Odločba Ustavnega sodišča RS, odstop predsednika Komisije za družbene vede, poslovne vede in pravo pri Svetu za visoko šolstvo RS, številne akreditacije zasebnih visokošolskih institucij in želja po ustanavljanju zasebnih univerz so le najodmevnejši problemi slovenskega visokega šolstva. V Študentski organizaciji Sloveniji se sprašujemo, kdo bo prevzel odgovornost za (ne)delovanje sistema zagotavljanja kakovosti in čedalje večje težave v visokem šolstvu.

Sedanja situacija v visokem šolstvu je rezultat nesistemskega in nepremišljenega pristopa do visokega šolstva. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) že dalj časa opozarja, da je nujna ustanovitev neodvisne javne Agencije za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, saj ogromno število akreditacij študijskih programov in fakultet omogoča vprašljivo kakovost študijskih programov, kar gre predvsem na škodo študentov. Svet za visoko šolstvo je v zadnjih treh letih akreditiral preko 300 študijskih programov ter 24 novih visokošolskih institucij in od teh je kar 18 zasebnih zavodov. Evalvacija vseh študijskih programov in visokošolskih institucij, ki so bili akreditirani od leta 2004 naprej je več kot potrebna, saj bo le tako možno preveriti ali ustrezajo vsaj minimalnim standardom kakovosti.  

V včerajšnji izjavi je ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na vprašanje glede odgovornosti Ministrstva do kakovosti slovenskega visokega šolstva, skrb za kakovost preložila na Senat za evalvacije pri Svetu za visoko šolstvo. ŠOSu se zdi takšno prelaganje odgovornosti nedopustno, saj odločba Ustavnega sodišča RS iz leta 1994 (U-I-34/94) poudarja, da je država odgovorna za zagotavljanje enotnega sistema visokega šolstva in s tem tudi kakovosti visokega šolstva na nacionalni ravni.

Zagovarjanje večje izbire študijskih programov, ki naj bi avtomatično dvignila kakovost študijskega procesa, gre na škodo študentov in družbe v celoti. Ravno poplava študijskih programov zahteva toliko večjo transparentnost in neodvisen, delujoč sistem zagotavljanja kakovosti. Tak sistem je bil v zakonu leta 2004 že predviden, vendar pa ga je ministrstvo iz zakona izbrisalo. Neodgovorno je, da so evalvacije študijskih programov prepuščene trgu dela, saj so te ocene pavšalne in necelovite, možne pa so šele čez pet in več let. ŠOS se sprašuje, kdo bo prevzel odgovornost za nezaposljive diplomante, ki bodo končali enega izmed le atraktivno zvenečih študijev.  

Zaradi situacije v visokem šolstvu, ki postaja povsem kaotična, ŠOS od Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Sveta za visoko šolstvo pričakuje:
• oblikovanje in delovanje neodvisnega sistema zagotavljanja kakovosti na nacionalni ravni v skladu z mednarodnimi standardi in smernicami;
• zagotovitev ustrezne in neodvisne strokovne podpore sistemu zagotavljanja kakovosti;
• oblikovanje predloga zakonodajnih sprememb za izboljšanje obstoječega sistema zagotavljanja kakovosti skupaj z vsemi visokošolskimi partnerji;
• ureditev položaja diplomantov, ki so zaradi pridobitve višje stopnje izobrazbe po 33. členu ZVIS nadaljevali izobraževanje in pričakovali višjo stopnjo izobrazbe;
• zunanjo evalvacijo vseh visokošolskih zavodov in študijskih programov, akreditiranih od leta 2004;
• prenovo in dvig kriterijev za akreditacijo in evalvacijo (zunanjo in notranjo) ter
• sprejem novih meril za prehode med študijskimi programi na visokošolskih institucijah.

Tomaž Frelih, predsednik ŠOS: »Čas je že, da v Sloveniji oblikujemo sistem zagotavljanja kakovosti, ki bo neodvisen in strokoven. Pričakujemo pa tudi, da bo Ministrstvo prevzelo odgovornost in čim prej poskrbelo za rešitve, ki bodo sprejete v dobrobit študentov.«

Vir: http://www.studentska-org.si/?q=node/view/403

Novembra 2007 je bilo v Sloveniji 935804 aktivnih prebivalcev, to je za 0,2% več kot oktobra 2007 in za 2,2% več kot novembra 2006.

Novembra 2007 je bilo v Sloveniji 867 449 delovno aktivnih prebivalcev ( za 0,3% več kot oktobra) od tega 779 730 zaposlenih oseb ( za 0,4% več kot v predhodnem mesecu) in  87 719 samozaposlenih oseb (za 0,2% več kot v predhodnem mesecu).

Število registriranih brezposelnih oseb je bilo novembra 2007 manjše v obeh primerjavah, glede na predhodni mesec za 1,6%, glede na november 2006 pa za 13,3%.

Stopnja registrirane brezposelnosti se je novembra glede na predhodni mesec znižala za 0,1 odstotne točke.

Vse to so najnovejši podatki Statističnih informacij (trg dela) Statističnega urada RS, dosegljive na http://www.stat.si/doc/statinf/07-si-009-0802.pdf

Statistični urad RS je danes objavil naslednjo novico:

Povprečna mesečna neto plača za leto 2007 je znašala 834,50 EUR in je bila za 7,9 % višja kot za leto 2006.

 Upad decembrskih povprečnih plač v primerjavi z novembrom

Povprečna mesečna bruto plača za december 2007 je znašala 1.342,80 EUR in je bila od povprečne novembrske bruto plače nižja za 10,0 % (novembra je bila povprečna bruto plača glede na oktobrsko višja za 14,4 %), medtem ko se je povprečna neto plača za december znižala za 7,9 % glede na november (novembrska rast je bila 11,7-odstotna). Zaposlena oseba je tako decembra zaslužila v povprečju 870,70 EUR neto. Realno so decembrske povprečne bruto plače upadle za 10,4 % glede na november. Upad decembrskih povprečnih plač je predvsem posledica manjših izrednih izplačil, v obliki 13. plač oziroma božičnic, ki so bile večinoma izplačane zaposlenim z novembrsko plačo.

13. plače ali božičnice izplačane tudi z decembrsko plačo

Delež zaposlenih oseb, ki so z decembrsko plačo prejele izredno izplačilo, je bil v primerjavi z novembrom nižji, prav tako je bilo nižje povprečno izredno izplačilo. Z decembrsko plačo je izplačilo izrednega izplačila v obliki 13. plače ali božičnice prejelo 6,5 % zaposlenih oseb, ki so v povprečju prejele 666,69 EUR bruto. Brez upoštevanja 13. plač ali božičnic je povprečna bruto plača za december znašala 1.299,20 EUR. Če jo primerjamo s povprečno novembrsko bruto plačo brez izrednih izplačil, ugotovimo, da je bila decembrska povprečna bruto plača nižja za 0,8 %.

Povprečne plače za leto 2007 višje tako nominalno kot tudi realno glede na leto 2006

Povprečna mesečna bruto plača za leto 2007 je znašala 1.284,79 EUR in je bila za 5,9 % višja v primerjavi z letom 2006. Tudi realno, torej ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, so povprečne mesečne bruto in neto plače za leto 2007 porasle glede na leto 2006. Zaposlena oseba je tako leta 2007 v povprečju zaslužila realno za 2,2 % bruto in 4,2 % neto več v primerjavi z letom 2006.

Rast plač v vseh treh sektorjih dejavnostiPovprečne mesečne bruto plače za leto 2007 so se v primerjavi z letom 2006 zvišale v vseh treh sektorjih dejavnosti. V sektorju nekmetijskih dejavnosti so se povprečne mesečne bruto plače najbolj zvišale v dejavnosti rudarstvo (za 7,0 %), sledijo pa predelovalne dejavnosti, kjer so bile povprečne mesečne bruto plače za leto 2007 višje za 6,8 % glede na leto 2006.
V sektorju storitvenih dejavnosti so povprečne mesečne bruto plače najbolj porasle v dejavnosti trgovina (za 7,6 %) in v dejavnosti finančno posredništvo (za 7,3 %). Najmanjši porast povprečnih mesečnih bruto plač je bil v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, kjer je bila povprečna mesečna bruto plača za leto 2007 višja za 3,2 % glede na leto 2006.

Nominalni in realni indeksi povprečnih mesečnih neto plač, december 2006 - december 2007 (pretekli mesec = 100)

Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1452