Kakšne so nove oblike sindikalnega aktivizma?
2. februarja bo v Amsterdamu konferenca, ki se bo ukvarjala z inovativnimi sindikalnimi kampanjami. Govorilo se bo o kampanjah iz Italije, Nemčije, Nizozemske ter Velike Britanije. Srečanje se bo predvajalo preko interneta.
Vir: http://unionrenewal.blogspot.com/2008/01/urban-trade-union-campaigns.html
Ali je današnja ekonomija zašla v slepo ulico?
Sindikalni voditelji so na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu pozvali h kooridiniranemu delovanju vlad za izboljšanje življenjskih standardov in oblikovanje ustreznih in učinkovitih ukrepov, ki bodo to zagotovili.
”To mora vključiti tudi koordinacijo med centralnimi bankami, vključujoč Federal Reserve in Evropsko Centralno Banko ter ostale, da se aktivno spopadejo s trenutnimi problemi in da podajo nujno potrebne dolgoročne javno politične predloge”, je povedal John Evans, generalni sekretat OECD-jevega svetovalnega komiteja za sindikate.
Napoved 0,75% znižanja obrestnih mer s strani ameriške Federal Reserve, bi kot del širše zastavljenega ekonomskega stimulativnega paketa moralo pomagati pri zajezitvi finančne krize, ki se širi po globalnih trgih - vendar ne bo spremenila očitnih napačnih svetovnih ekonomskih smernic, je še bilo slišati s strani sindikalnih voditeljev.
“Opozorilni znaki so bili dovolj očitni že kar nekaj časa” je prepričan generalni sekretar UTUC-a, Guy Ryder. ”Vlade so se izmikale postavljanju učinkovitih regulativnih ovir in ustreznega menedžmenta globalne ekonomije” .
Kako si na Danskem predstavljajo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja? (Tudi) s pomočjo medgeneracijse solidarnosti.
Bolniško nadomestilo za stare starše zaradi čuvanja vnukov je del nove kolektivne pogodbe, podpisane med Dansko zvezo inženerjev - IDA (Association of Danish Ingeneers) ter CSC ( Computing Science Corporation), multinacionalke iz ZDA. Dogovor nadgrajuje pravico do dveh dnevov odsotnosti delavca zaradi bolezni otrok tudi na njihove stare starše.
Dodatne sestavine pogodbe vključuje vplačevanje prispevkov CSC v pokojninski fond v času materinstva. Poleg tega predvideva sporazum tudi 14% dvig plač v naslednjih treh letih.
Pričetek tedna je delniškim trgom prinesel nkč kaj lepe obete.
Povzemamo po RTV SLO
RTV SLO
22.1. 2008
Panika, kapitulacija, popolna razprodaja, celo masaker - tako finančni mediji označujejo brutalen začetek tedna na delniških trgih.
Obupnemu ponedeljku sledi še slabši torek. Žal tudi na Ljubljanski borzi. Slovenski borzni indeks je že po nekaj minutah (trgovanje se začne ob 9.30) spet izgubil več kot štiri odstotke in padel globoko pod 10 tisoč točk.
V prvi kotaciji so se za okrog šest odstotkov pocenile delnice Krke (kupiti jih je bilo mogoče tudi za manj kot 105 evrov), Telekoma (vredne so le še nekaj več kot 300 evrov), Mercatorja in Gorenja. Kljub silovitemu znižanju so delnice slovenskih podjetij v primerjavi s tujimi večinoma še vedno precenjene.
Največji padci po 11. 9.
V Tokiu je delniški indeks Nikkei (12.618 točk) padel za 5,65 odstotka, kar je največ po 11. septembru 2001. Letos so japonske delnice povprečno izgubile že 18 odstotkov, s čimer se je tržna kapitalizacija znižala za okrog 225 milijard evrov oziroma za velikost irskega gospodarstva. Vzrok za delniški polom je pričakovanje ameriške recesije in kreditna kriza, ki je številne banke prisilila, da so odpisale za milijarde slabih dolgov. Ena od teh je tudi francoska Societe Generala. Delnice so že v petek padle za osem odstotkov, v ponedeljek pa “ponovile vajo”.
Vsaj nekaj: nafta občutno cenejša
Evropske borze so predvsem na račun bančnih delnic trpele, kot že šest let ne. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.279 točk) se je v ponedeljek znižal za 5,8 odstotka in se dotaknil enoinpolletnega dna. Nič bolje ni danes, vsaj na začetku dneva. Nadaljnji razplet bo v marsičem odvisen od razpoloženja borznikov na Wall Streetu, ki se danes po podaljšanem vikendu vračajo za terminale. Vse kaže, da se bo trgovanje začelo z večodstotnim minusom. Na srečo se z delnicami ceni tudi nafta, ki je padla pod 90 dolarjev za sod. Dolar se je močno okrepil, tako da je treba za evro plačati manj kot 1,44 dolarja.
T. O.
Nokia, svetovno znano podjetje, je stopilo po poti svetovnega trenda iskanja svetega grala profita - čim cenejšega delavca. Obrat Nokie v Bochumu se bo poleti preselil v Romunijo. Za nekoga zaposlitev in zvišanje standarda, za drugega izguba zaposlitve in znižanje standarda.
Delo, 19.1. 2008
Berlin– Med več kot dva tisoč zaposlenimi v obratu Nokie v porurskem Bochumu vlada turobno ozračje. Pred kamerami ne skrivajo solza. Nepričakovana odločitev največjega svetovnega izdelovalca mobilnikov, da poleti zapre tovarno in vso proizvodnjo iz Nemčije preseli v Cluj v Romunijo, kjer delovno mesto stane skoraj desetkrat manj, je bila velik šok. Delavci se dan za dnem zbirajo pred tovarno in se bodrijo, češ, upanje za službo še ni povsem izgubljeno; za torek pa so napovedali množične demonstracije.
Kanec upanja zaposlenim dajejo politiki, ki se zadnje dni velikokrat fotografirajo z njimi. Nokio, ki je v devetdesetih letih dobivala milijonske subvencije, povezane z ohranjanjem delovnih mest, opozarjajo, da ne more kar čez noč pospraviti kovčkov in za seboj pustiti katastrofe. Ob službo bo poleg zaposlenih v tovarni še enkrat toliko delavcev drugih podjetij, ki so sodelovala z Nokio. To je za Bochum, ki je že tako v težkem gospodarskem in socialnem položaju, še posebno hud udarec.
Tako deželne oblasti kot zvezna vlada poskušajo prepričati Fince, naj privolijo v pogajanja in reševanje delovnih mest. Toda Nokia je odločna. Zaradi dolgoročnega razvoja celotnega koncerna ne morejo obdržati tovarne v Porurju, ker je predraga in prinaša premajhen dobiček. Edina stvar, o kateri so se pripravljeni pogajati, so socialni načrti za zaposlene, ki bodo poleti ostali brez službe. Tudi grožnja s stavko bi imela nepredvidljiv učinek; sindikati se bojijo, da bi bi bila stališča uprave po njej še trša.
Nemški politiki, nemočni, da bi vplivali na odločitev Nokie, so posegli po drugem orožju – populističnih napadih na družbo in svarilih glede njenega prihodnjega položaja na nemškemu trgu. Finančni minister Peer Steinbrück je selitev obrata označil za “karavanski kapitalizem“, ki spodkopava zaupanje ljudi v gospodarski in socialni sistem. Tudi sklicevanje na visoko ceno dela se mu zdi nesmisel, saj so v Bochumu za plače zaposlenih namenjali le pet odstotkov vseh stroškov.
Eden od voditeljev nemške zveze sindikatov je celo pozval k bojkotu izdelkov Nokie v Nemčiji – to naj bi bila kazen za katastrofalno ravnanje z delavci. Kakor da bi uslišala njegov poziv, sta se finskemu mobilniku odpovedala dva visoka politika, zvezni minister za kmetijstvo Horst Seehofer in vodja socialdemokratskih poslancev v Bundestagu Peter Struck, ki je zaprtje tovarne razglasil za “veliko svinjarijo”. Kanclerka Angela Merkel, strastna uporabnica mobilnika in zlasti storitev SMS, pa se aparatu Nokie ne namerava odreči.
Vir: http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,265800#comment
Še prejšnji se je razmišljajo o novih “nujnih” nakupih kosov vojaške opreme, danes se minister velikodušno odpoveduje novim igračkam. Situacija je slaba, pravijo gospoda ministri. Pa saj “situacija” ni dež, ki se kar vsuje z neba. Kdo je odgovoren, da “je situacija slaba”?
LJUBLJANA - Z odpovedjo nakupa oklepnih vozil naj bi po Erjavčevih besedah prihranili 30 milijonov evrov, večina tega denarja pa bo prišla iz prelaganja plačil za vojaške programe na naslednje leto.
Na ministrstvu za obrambo naj bi po mnenju ministra Karla Erjavca za rebalans proračuna pridobili 30 milijonov evrov. Erjavec je dejal, da predlog vlade podpira, “če je situacija slaba, je prav, da tudi obrambni sistem deli to usodo”. Poleg tega je dejal, da je v okviru rebalansa predlagal, da najdejo še dva milijona evrov sredstev za nakup inkubatorja.
Tri milijone evrov bodo na ministrstvu privarčevali z varčevalnimi ukrepi v upravnem delu, 29 milijonov evrov pa iz vojaških programov, kjer bodo plačila preložili na prihodnje leto. Tako se bodo odpovedali razpisu za nakup težkega izvidniškega vozila NK3, nakupu transportnega letala, helikopterjev in drugega.
Le kako je mogoče, da deset neoboroženih policistov skoči v množico 40 -60 jeznih delavcev in jih 14 pošlje v bolnišnico?
Preješnji torek je v spopadih s policijo bilo poškodovanih štirinajst delavcev tovarne Miko v Saint-Dizieru. Policija je bila poklicana, potem ko so delavci prejšnji dan direktorja podjetja, Prakash Patela, zaklenili v njegovo pisarno in zavzeli poslopje. Izdelovalec sladoleda je pred časom izdalo plan rekonstrukcije, ki predvideva odpuščanje 254 od 493 zaposlenih.
Policija je zanikala uporabo pretirane sile, sklicevala se je na to, da je poslala zgolj deset neopremeljenih policistov na 40 - 60 demonstrantov.
Management podjetja je ponudil paket, ki zajema enomesečno plačo za vsako leto delovnih izkušenj. Sindikati so paket zavrnili.
Hervé Mazelin, Miko (CGT), je povedal da “je med Klébrom at Toul Arcelor at Gandrange, več kot 2 000 jobs razprostrtih na površini 200 kilometrov. Večina izmed delavcev podjetja je medtem žensk, starih med 45 in 50 let. Kje bodo dobile nove zaposlitve.”
Vir: http://libcom.org/news/france-workers-blockades-attacked-police-19012008
Varnost in zdravje pri delu? Vprašaj (se).
18.1. 2008
MILAN, (Reuters) - Trije največji italijanski sindikati so pozvali k nacionalni stavki v pristaniščih, ki bi se pričela v petek, 19.1. 2008. Razlog za poziv je smrt dveh pristaniških delavcev blizu Benetk.
Poziv za stavko je nadaljevanje širše javne debate o varnosti pri delu, ki je vzplamtela prejšnji mesec, ko je požar v jeklarni
ThyssenKrupp v Torinu ubil sedem delavcev.
Sindikalne centrale CGIL, CISL and UIL sso v izjavi ostro protestirale na račun ponavljajočih se incidentov na delovnem mestu, ki so se na žalost nadaljevali tudi v letu 2007. Poziv je bil jasen: takojšnja stavka.
Obseg in dolžina stavke niso jasno določene - sindikati so povedali, da so njihove zahteve postavljene lokalno, predvsem v smeri podjetij, ki ne zagotavljajo varnost pri delu.
Inštitut za varovanje zdravja je 11.1. 2008 objavil naslednje sporočilo za javnost.
IVZ, 11.1. 2008
V medijih so se v zadnjih dneh večkrat pojavile novice, da se je v letu 2007 rodilo veliko več otrok kot leto poprej. Navajali so število kar nekaj tisoč več. Zato želi Inštitut za varovanje zdravja RS posredovati podatke glede števila porodov v lanskem letu. Podatki o živorojenih otrocih bodo zaradi potrebnih postopkov preverjanja na voljo pozneje.
V letu 2007 je bilo v slovenskih porodnišnicah 19.585 porodov, kar je 784 ali 4,2 % več kot v letu 2006. Število rojenih otrok za zdaj še ni znano, glede na izkušnje iz prejšnjih let pa vemo, da je nekaj več kot 3 % otrok rojenih po večplodni nosečnosti (dvojčki, trojčki). Tako ocenjujemo, da so slovenske mamice v lanskem letu rodile med 19.800 in 19.900 novorojenčkov. Še nekoliko večja bo ta številka, če upoštevamo tudi tiste, ki so rodile v tujini.
Tako je bilo leto 2007 četrto po vrsti, ko se je rodilo več otrok kot v predhodnem letu. Najmanj otrok se je namreč, odkar spremljamo podatke, rodilo leta 2003, in sicer le 17.160. Od takrat je število rojenih otrok vsako leto nekoliko poraslo.
Število žensk v rodni dobi se že nekaj časa počasi zmanjšuje, vendar pa je v zadnjih letih nekoliko poraslo število tistih med 25. in 35. letom, to pa je starostno obdobje, ko rodijo ženske največ otrok. Postopoma lahko pričakujemo, da se bo začelo število žensk v tem starostnem obdobju zniževati in tako bo predvidoma ob bistveno nespremenjeni stopnji rodnosti in nizkem priseljevanju od drugod začelo število rojenih otrok čez desetletje spet upadati.
Vir: http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=1463
Več o številkah, (ne)ukrepih države in projekcijah si lahko preberete v včerajšnjem Dnevniku, v katerm je med drugim zapisano, da bi IVZ ugotavlja potrebo po zvišanem priseljevanju, pri tem pa opozarja, da statistični podatki kažejo, da je več kot kot 80% priseljencev mladih moških, ki se zaposlujejo v gradbeništvu.
V delovnem pravu se v zvezi s prepovedjo konkurence srečujemo z dvema institutoma, in sicer : s konkurenčno prepovedjo in s konkurenčno klavzulo. Konkurenčno prepoved kot eno zakonskih obveznosti delavca določa Zakon o delovnih razmerjih v 37. členu, konkurenčno klavzulo kot pogodbeno dogovorjeno prepoved konkurence po prenehanju delovnega razmerja pa opredeljuje v 38. – 40. členu.
Bistvena razlika med tema dvema institutoma je v tem, da konkurenčno prepoved določa že zakon in velja za vse delavce v delovnem razmerju, konkurenčno klavzulo pa delavec in delodajalec lahko dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Nadalje, konkurenčna prepoved velja med trajanjem delovnega razmerja, konkurenčna klavzula pa po njegovem prenehanju. Za spoštovanje konkurenčne klavzule mora delodajalec delavcu plačevati denarno nadomestilo.
Konkurenčna prepoved pomeni, da delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del oziroma sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Smisel konkurenčne prepovedi je varovanje delodajalčevega poslovnega interesa, zato bo delavec lahko opravljal takšna dela, če bo delodajalec s tem pisno soglašal.
Delodajalec za spoštovanje konkurenčne prepovedi delavcu ne plačuje nobenega nadomestila. Če delavec s kršitvijo konkurenčne prepovedi povzroči delodajalcu škodo, lahko delodajalec zahteva povrnitev te škode v subjektivnem roku treh mesecev oziroma v objektivnem roku treh let.
Konkurenčna klavzula pomeni prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in se lahko dogovori samo v tistih primerih, ko delavec pri svojem delu ali v zvezi z njim pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja ter zveze, ki so značilna za tega delodajalca in ki jih drugje delavec ne bi mogel pridobiti. Biti mora takšna, da sicer prepreči opravljanje konkurenčne dejavnosti v določenem obdobju, s čimer zaščiti delodajalca, vendar mora biti to obdobje čim krajše, da se zaščiti interes delavca, ki je omejen pri izbiri zaposlitve. Ne sme pa izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca.
Konkurenčna klavzula mora biti vedno izražena v pisni obliki, dogovori se lahko največ za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in samo za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca (razen če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku). S pogodbo o zaposlitvi mora biti tudi določeno denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule, katerega višina ne more biti nižja od tretjine povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora izplačevati dogovorjeno nadomestilo mesečno ves čas spoštovanja klavzule, kar pomeni, da se stranki ne moreta dogovoriti za izplačilo nadomestila v enkratnem znesku.
Konkurenčna klavzula preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s sporazumnim dogovorom delavca in delodajalca ter v primeru, ko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker je delodajalec huje kršil njena določila, če delavec v roku enega meseca od prenehanja pogodbe o zaposlitvi delodajalcu pisno izjavi, da ni vezan s konkurenčno klavzulo.
Zadnji komentarji