KROMPIR V OBLICAH ŠTUDENTSKO DELO, DRUGIČ
Jan 26

Raziskava o študentskem delu, narejena za potrene diplomskega dela Analiza oportunitetnih stroškov študentskega dela v Sloveniji je pokazala nekaj zelo zanimivih rezultatov.  

Slaba četrtina podjetnikov plačuje študente pod zastavljeno minimalno urno postavko 3,50 evra, 27 odstotkov študentov, ki opravljajo honorarno delo, pa so plačani manj kot 3,50 evra na uro, kažejo rezultati analize študentskega dela pri nas. Dobra polovica podjetnikov, ki študente plačujejo pod 3,50 evra, bi se prilagodila zastavljeni minimalni urni postavki, ostali pa bi v primeru njenega dviga, začeli zmanjševati obseg zaposlenih študentov.

Če bi uzakonili minimalno urno postavko 3,50 evra, bi se obseg zaposlenih študentov zmanjšal za 5,7 odstotka

Če se podjetniki odločijo za skrajno racionalni ukrep, torej da si s spremembo števila zaposlenih študentov ne povzročajo spremembe (višanja ali nižanja) stroškov dela, se obseg zaposlenih študentov pri urni postavki 3,50 evra zmanjša za 1,8 odstotka. Vendar pa opravljena raziskava kaže, da bi se ob morebitni uzakonitvi minimalne urne postavke za študentsko delo 3,50 evra, obseg zaposlenih študentov zmanjšal za 5,7 odstotka.

Razlog za tako velik razkorak med racionalnim - pričakovanim zmanjšanjem obsega zaposlovanja študentov in odgovorov podjetnikov, je moč pripisati načrtni neobjektivnosti anketirancev, saj bi »največjo ceno« morebitne uvedbe minimalne urne postavke »plačali« le delodajalci.

Študenti: Če bi nam plačali več, bi bolje študirali

Vprašani študenti trdijo, da bi zvišanje urne postavke študentskega dela pomenila boljšo kvaliteto študija, saj bi tako lahko več časa namenili študiju. Omenjena analiza študentskega dela pri nas je namreč pokazala, da obstoječa regulacija resnično povzroča visoke družbene in osebne oportunitetne stroške. Študentsko delo predstavlja študentom vir prihodkov, vir izkušenj, znanj in osebne integracije v trg dela, po drugi strani pa ustvarja takojšne in odložene stroške.

40 odstotkom ‘delujočih študentov’, se študij zaradi dela podaljša

Rezultati ankete so še pokazali, da dvema petinama študentov, ki delajo preko napotnice, delo povzroča podaljševanje dobe študija in vpliva na njegovo slabšo kakovost. Posledično se ti študentje kasneje vključujejo na trg dela, kasneje začnejo plačevati davke in hkrati na delovno mesto ne prinesejo optimiziranega strokovnega znanja.

Vir: http://www.finance.si/202619?src=najdirss

 

3 odgovorov na “KOLIKO ZASLUŽI ŠTUDENT?”

  1. katarina katarina Pravi:

    moje izkušnje glede študentov so pa take:
    kar jih dela v naši firmi vsi pavzirajo ali pa so vpisani na fakse zgolj zato, da delajo preko študenta. in to že nekaj let.

    ker sem sama študirala ob delu in družini sem videla, da so redno zaključili šrudij tisti študentje, ki so imeli velik impulz iz okolice, da morajo študij čimprej končat - torej tisti z družinami in rednimi službami. in v roku smo končali večinoma samo taki, ostali pa … so vmes pavzirali, delali, ne delali, skratka … si podaljševali študij.

    torej … moje mnenje je, da delo samo poleg študija ni razlog za podajševanje študija, pač pa študentje kot taki. kakovost pa … zakaj bi kakovost študija trpela, če nekdo dela ob delu? take trditve mogoče vzdržijo pri samskih in mladih študentih, pri tistih pa, ki delajo ob delu in imajo družine, pa pač ne. pri njih bi študij lahko zaradi dela trpel, pa …? je kakšna raziskava na to temo narejena?

  2. Puppet Puppet Pravi:

    jaz sem študentka in ob študiju delam. brez tega denarja ne bi prišla skozi mesec. in dejansko je res, da na ta račun trpi faks. začaran krog. če ne delam, nimam denarja, ne morem biti v ljubljani, ne morem študirati. če delam, imam denar, sem lahko v ljubljani in študiram v tolikši meri, kot mi dopušča služba. veliko raje bi bila več na faksu, ker mi je študij zelo všeč, pa pač ne morem biti. faks seveda lahko redno delam, vendar se vse ustavi pri povprečju - to mora biti vsaj 8, da greš lahko študirat vzporedno ali pa na podiplomca. jaz veliko težavo vidim tudi v tem, da danes mnogo preveč mladih pravzaprav nič ne zanima, študij je nezanimiv (skoraj v celoti frontalno podajanje znanja in piflarija), zakaj bi potem sploh hodili na faks? lepo izkoriščajo študentski status, zraven pa se ne zavedajo, da bodo čez par let morali pridobiti neko izobrazbo, saj bodo drugače ostali brez dela. takrat bodo pa plačevali za študij in še za življenje zraven. ne vem če poznam 5 ljudi, ki še nikoli niso delali prek študenta. in nekatera dela so reeeees premalo plačana… mogoče sem samo jaz presrana, ampak za 3€ ne grem delat nočnega fizičnega dela. tudi tu je problem. dela bi morala biti bolj realno ovrednotena, ne pa da v neki pisarni dobiš 4€, v kakšnem skladišču pa 2,90€

  3. sindikalnik sindikalnik Pravi:

    Ja, študentsko delo je v dolgoročni perspektivi res neke vrste začaran krog. In komu se najbolj smeje? Mogoče delodajalcem, ki dobijo poceni delovno silo? Mogoče celo lastnikom stanovanj, h katerim potuje denar delodajalcev, s kratkim vmesnim postankom v rokah študenta? Če še k temu prištejemo zdaj že kronično neosebno proizvajanje površinskega znanja na dosti faksih ki bolj kot ne odbija povprečnega študenta, dobimo čudno zloženo realnost…

Komentiraj

Za komentiranje moraš biti prijavljen.