Raziskava o študentskem delu, narejena za potrene diplomskega dela Analiza oportunitetnih stroškov študentskega dela v Sloveniji je pokazala nekaj zelo zanimivih rezultatov.
Slaba četrtina podjetnikov plačuje študente pod zastavljeno minimalno urno postavko 3,50 evra, 27 odstotkov študentov, ki opravljajo honorarno delo, pa so plačani manj kot 3,50 evra na uro, kažejo rezultati analize študentskega dela pri nas. Dobra polovica podjetnikov, ki študente plačujejo pod 3,50 evra, bi se prilagodila zastavljeni minimalni urni postavki, ostali pa bi v primeru njenega dviga, začeli zmanjševati obseg zaposlenih študentov.
Če bi uzakonili minimalno urno postavko 3,50 evra, bi se obseg zaposlenih študentov zmanjšal za 5,7 odstotka
Če se podjetniki odločijo za skrajno racionalni ukrep, torej da si s spremembo števila zaposlenih študentov ne povzročajo spremembe (višanja ali nižanja) stroškov dela, se obseg zaposlenih študentov pri urni postavki 3,50 evra zmanjša za 1,8 odstotka. Vendar pa opravljena raziskava kaže, da bi se ob morebitni uzakonitvi minimalne urne postavke za študentsko delo 3,50 evra, obseg zaposlenih študentov zmanjšal za 5,7 odstotka.
Razlog za tako velik razkorak med racionalnim – pričakovanim zmanjšanjem obsega zaposlovanja študentov in odgovorov podjetnikov, je moč pripisati načrtni neobjektivnosti anketirancev, saj bi »največjo ceno« morebitne uvedbe minimalne urne postavke »plačali« le delodajalci.
Študenti: Če bi nam plačali več, bi bolje študirali
Vprašani študenti trdijo, da bi zvišanje urne postavke študentskega dela pomenila boljšo kvaliteto študija, saj bi tako lahko več časa namenili študiju. Omenjena analiza študentskega dela pri nas je namreč pokazala, da obstoječa regulacija resnično povzroča visoke družbene in osebne oportunitetne stroške. Študentsko delo predstavlja študentom vir prihodkov, vir izkušenj, znanj in osebne integracije v trg dela, po drugi strani pa ustvarja takojšne in odložene stroške.
40 odstotkom ‘delujočih študentov’, se študij zaradi dela podaljša
Rezultati ankete so še pokazali, da dvema petinama študentov, ki delajo preko napotnice, delo povzroča podaljševanje dobe študija in vpliva na njegovo slabšo kakovost. Posledično se ti študentje kasneje vključujejo na trg dela, kasneje začnejo plačevati davke in hkrati na delovno mesto ne prinesejo optimiziranega strokovnega znanja.
Vir: http://www.finance.si/202619?src=najdirss
Zadnji komentarji