Sindikalnik

Se spominjate revolucionarnega študentskega leta 1968? Ali je dandanes še ostalo kaj revolucionarnega duha izpred nekaj desetletij?

 Delo, 17.1. 2008

Agata Tomažič

Kaj je ostalo od revolucionarnega maja 1968, ko so na pariških ulicah (spet) zrasle barikade? Vprašanje, ki se bo letos, ob štiridesetletnici študentskih demonstracij (ki so vzvlavolale deleč po Evropi in pljusknile tudi čez lužo) pogosto pojavljalo, zato so pri tedniku pohiteli in ga še pred letom 2007 postabili mladim Francozom, za primerjavo pa tudi mladini onkraj domačih meja in celo mladini z drugih celin. Raziskavo, ki je zajela 20.000 mladih iz Evrope, ZDA, Kitajske, Indije, Rusije, Tajvana in Japonske, je izvedla mednarodna družba Kairos Future. Anketiranci so bili stari od 16. do 29 let, anketarji pa so poskušali ugotoviti njihovo razpoloženje glede globalizacije, zaposlitve, denarja, družine in predhodnih generacij, piše L’Express.

Vrednote na smetišču zgodovine

Neodvisnost, svoboda, spreminjanje družbe - vrednote, ki so jih v 60. leth 20. stoletja živeli - so danee na smetišču zgodovine. Takšne sklep ponujajo odgovori večine mladih, odpirajo pa tudi izjeme, le da prihajajo iz neevropskih držav. Na vprašanje, katero vrednoto je najpomemebneje vcepiti otrokom, neodvisnost ali ubogljvost, so z visokim deležem pritrdilnih odgovorov v prid ubogljivosti za najbolj uklonljive izkazali prav Francozi. Za neodvisnost so se  - kakšno presenečenje - v visokih odstotkih odločali Kitajci in Japonci, iz Evrope pa predvsem Skandinavci (mladih Slovencev v anketo niso zajeli). V ZDA po drugi strani mislijo, da se vrednoti ne izključujeta in je otrokom mogoče s primernim vedenjem privzgojiti obe hkrati.

S črnogledostjo prežeti Francozi

Kar zadeva napovedi za prihodnost, je mladina s stare celine črnogleda. Francoze komentatorji označujejo kot preplašene, fatalistične in konformistične. Medtem se mladi Rusi, Indijci in Kitajci veselijo prihodnosti. S trditvama “Moja prihodnost je obetavna” in “Prepričan/-a sem, da si bom v prihodnosti našel/-a dobro zaposlitev” se ne strinjajo Francozi in Japonci, medtem ko v čase, ki prihajajo, z optimizom zro celo Danci in Američani. Na dlani je, da na optimistično razpoloženje mladih vpliva gospodarski položaj v domovini; Rusi, Kitajci in Indijci, katerih domovine se  zmorejo pohvaliti z visoko gospodarsko rastjo, so prepričani, da jih v prihodnosti čakajo same lepe stvari. Francoti, denimo, so v svoji državi priče rastoči brezposelnosti, kar jih razumljivo, ne navdaja z optimizmom.

S tem je povezana tudi pripravljenost plačevati davke in tako prispevati v pokojninsko blagajno za starejše rodove. Najmanj razumevajoči so se spet izakazali mladi Francozi, medtem ko so na vrhu voljnih davkoplačevalcev Kitajci, Danci in Američani.

Japonci brez nadzora nad svojim življenjem

Po odgovoru na vprašanje, ali imajo občutek, da v državi, kjer živijo, nadzorujejo svoje življenje, se je zgodba nekako ponovila: pritrdilno so odgovorili mladi Američani, Danci in Kitajci, na dnu - po številu pritrdilnih odgovorov in očitno tudi z moralo - so Japonci. To je po vsej verjetnosti povezano s šolskim sistemom, kajti tako za Japonsko kakor za Francijo, kjer le dobra četrtina mladih meni, da lahko vpliva na svojo prihodnost, je značilna stroga razvrstitev izobraževalnih ustanov po kakovosti. Z drugimi besedami: z diplomo ustrezne fakultete so odprta vrata na dobro plačana delovna mesta, če tega dokazila nimaš, lahko pozabiš na bleščečo kariero in razmeroma dobre zaslužke.

 Raziskovalce je zanimalo še, kako 16 - in 29 - letniki dojemajo družino. Mladi prebivalci evropskega severa so v odgovoru izpričali, da jim družinsko okolje pomeni veliko in da ga dojemajo kot nekakšen tempelj, vendar družino puščajo v zasebnosti. Po drugi strani je za mlade Američane in Kitajce to še vedno temeljna družbena celica in zatorej v družbi igra pomembno vlogo.

Poglej si spletno stran organizacije Kairos Future:  http://www.kairosfuture.com/en/node