Več obrazov revščine
V Sloveniji je leta 2005 kar 24 odstotkov (približno 480 tisoč) ljudi ni moglo plačati teden dni letnega dopusta izven kraja bivanja. Tri odstotke oziroma okoli 60 tisoč ljudi si v Sloveniji ne more zagotoviti, da bi bilo njihovo stanovanje ogrevano, šest odstotkov, oziroma okoli 120 tisoč Slovencev ne more jesti mesa vsak drug dan, pet odstotkov oziroma sto tisoč ljudi pa tudi v 21. stoletju še zmeraj nima v svojem stanovanju stranišča.
(Vir: Statistics in focus: material deprivation in the EU, Eurostat, 16.12. 2005)
Pod pragom revščine že 12,1 odstotka ljudi
Stopnja tveganja revščine je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v letu 2004 znašala 12.1 odstotka. To pomeni, da je kar 242 tisoč Slovenk in Slovencev mesečno zaslužilo manj kot 440 Evrov. Štiričlanska družina bi v tem letu morala imeti vsaj 942 evrov mesečnega dohodka, da bi se dvignila nad prag revščine.
Cene hrane še vedno letijo v nebo
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se oktobra znova nekoliko zvišale, so sporočili iz državnega statističnega urada. V primerjavi s septembrom so se v povprečju zvišale za 0,7 odstotka. Naj spomnimo, da smo oktobra lani imeli deflacijo in so se cene znižale za 0,8 odstotka.
Oktobra so se najbolj podražili obleka in obutev (v povprečju za 4,4 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (za 2,2 odstotka), stanovanje (za odstotek), stanovanjska oprema in izobraževanje (za 0,7 odstotka), gostinske in nastanitvene storitve (za 0,4 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 0,3 odstotka), alkoholne pijače in tobak ter zdravje ( za 0,1 odstotka).
Oktobra se je najbolj podražila hrana, kar za 2,5 odstotka. Najbolj so se zvišale cene mleka, mlečnih izdelkov in jajc (v povprečju za 9,8 odstotka), olja in maščob (za 6,2 odstotka), mesa (za 2,6 odstotka) ter zelenjave (za 1,9 odstotka). Znova se je podražil kruh, tokrat za 0,7 odstotka.
(Vir: SURS)
Bogati še bogatejši
Skoraj dve tretjini Slovencev sodita v nižji ali pa v spodnji del srednjega dohodkovnega razreda. Nekateri v Sloveniji prejemajo dohodek, ki presega osem povprečnih plač. Njim se je delež dohodka iz premoženja med letoma 1994 in 2002 podvojil z 1,8 odstotka na 3,76 odstotka.
(Intervju s sociologinjo Jano S. Javornik, Delo, Sobotna priloga 6. 1. 2007.)
Odpustki bogatim
Država je z zakonom znižala dohodnino za najbolj bogate in stopnja davčne olajšave se je zanje znižala s 50 na 41 odstotkov - zmanjševali so jo z obrazložitvijo, da se bo ta denar vrnil v podjetja, ampak to se ni zgodilo. Bine Kordež je nedavno jasno povedal, da je dobil okoli tisoč evrov višjo plačo na mesec.
(Ladi Rožič, svetovalec ZSSS za ekonomske zadeve)
Zaslužek v Ljubljani najmanjši
Nedavno so po elektronski pošti zakrožili tile podatki, ki jih je mogoče preveriti na spletnih straneh posameznih držav.
Za Ljubljano znaša neto urni zaslužek 4,5 dolarja, najvišji pa je v Zürichu, kjer znaša 19,5 dolarja, v Ženevi je 18,2, v Oslu pa 17,4 dolarja, kar pomeni, da so prebivalci Züricha v povprečju na uro več kot 4,3-krat bolje plačani kot Ljubljančani. Vendar, to so Švicarji in Skandinavci, si rečemo, če bi se primerjali z drugimi Evropejci, pa bi bilo drugače. Žal ni tako. Povprečni neto urni zaslužek zaposlenega v Berlinu znaša 12,9 dolarja, na Dunaju 12,8, v Madridu 10,1, Atenah 7,6 ter Lizboni 6,1 dolarja.
Naša neto plača zaostaja torej tudi za plačo zaposlenega v grškem glavnem mestu za debelih 68 odstotkov. Da bi torej neto plača povprečnega Ljubljančana v desetih letih dosegla atensko, potrebujemo rast plač, ki za več kot pet odstotnih točk na leto presega rast plače v Atenah.
Mogoče je vzrok za nizke plače manj delovnih ur ter več dopusta, kot trdijo delodajalci v Sloveniji? Žal ne. V Sloveniji naredimo 1756 delovnih ur na leto, v Berlinu pa le 1611, na Dunaju 1649, v Lizboni 1708 in Madridu 1724.
(Delavska enotnost)
Visoka produktivnost
Realno je v Sloveniji v letu 2005 produktivnost zrasla za 3,1 odstotka, višja je bila le v Grčiji in Luksemburgu, nižja pa na primer v Nemčiji, na Finskem, v Irski, Italiji, na Nizozemskem in v Španiji.
(priloga Delo FT)
Plače dol, dobički gor
Leta 2001 je bil delež plač korporacij v bruto domačem proizvodu 52,7 odstotka in neto dobičkov 9,5 odstotka. Lani pa je delež plač padel na 51,4 odstotka, medtem ko se je delež dobičkov povečal na 12,4 odstotka.
(Slovenia Times, 22. 10. 2007)
Rast plač zaostaja trikrat za rastjo dobičkov podjetij. Leta 2006 je bila rast dobičkov 22-odstotna, rast nominalnih neto plač pa 5,2-odstotna. Produktivnost se je lani povečala (po podatkih Statističnega urada RS) za osem odstotkov, po podatkih Eurostata pa se je lani realno povečala za 3,7 odstotka.
Po podatkih slovenske statistike je lani kar 64 odstotkov zaposlenih prejemalo nižjo bruto plačo od slovenskega povprečja. Od leta 2000 do 2006 se je čisti dobiček gospodarskih družb v povprečju na leto povečal za 24,4 odstotka, nominalne neto plače na zaposlenega pa za 7,9 odstotka.
Med tistimi podjetji, ki so imela lani največ čistega dobička, so imeli najvišje bruto plače v Geoplinu (3951 evrov), v Tobačni Ljubljana (3295 evrov) ter v Holdingu Slovenske elektrarne (3139 evrov). V KD Holdingu so imeli lani 2976 evrov povprečne bruto plače, v Petrolu 2899 evrov, v Leku in Hitu okoli 2500 evrov, v Mobitelu 2386 evrov, v Elektru Slovenija 2177 evrov ter v Krki 2072 evrov.
(Delo, FT, 11. 7. 2007)
Evropski stroški dela
Povprečni stroški dela na uro redno zaposlenih v industriji in storitvenih dejavnostih v podjetjih z deset ali več zaposlenimi so v Sloveniji leta 2003 znašali 10,54 evra in so bili za skoraj 13 evrov nižji od povprečja petnajstih članic Evropske unije in skoraj 10 evrov od povprečja EU-25. Razlika je še višja, če primerjamo našo državo z Dansko in Nemčijo. V Grčiji so stroški dela za skoraj tri evre višji, v Češki republiki pa so za več kot pet evrov nižji kot pri nas. Med leti 1996 in 2003 so se stroški dela v Sloveniji povišali za 3,19 evra, v Češki republiki za 2,67 evra, v Grčiji za 4,11 evra, v Nemčiji za 3,66 evra, v 15 starih članicah EU za 4,81 evra in 25 članicah v povprečju za 5,26 evra. Na Danskem so se stroški dela med leti 1997 in 2003 povišali za 6,90 evra.
Podatki torej kažejo, da so se povprečni stroški dela v naši državi v osmih letih med opazovanimi državami zvišali le nekoliko več kot v Češki republiki, manj pa kot v Grčiji, Nemčiji in na Danskem ter manj kot v obeh skupinah članic EU.
(Vir: Europe in Figures, Eurostat Yearbook 2006-07, str. 185)
Realno slovenske plače vse nižje
Povprečne rasti plač od leta 2002 do 2006 v Evropski uniji lahko razvrstimo v naslednje skupine:
-države z »zelo visoko« nominalno rastjo plač, v katerih je dogovorjena povprečna rast za deset odstotkov in več. Ta skupina vključuje dve najnovejši članici EU, Bolgarijo in Romunijo, ter dve baltski državi, Estonijo in Latvijo;
-države z »visoko« nominalno rastjo plač, v katerih je dogovorjena rast med pet in deset odstotkov. Ta skupina vključuje tri nove članice EU, Madžarsko, Litvo in Slovaško, ter Grčijo;
države s »srednjo« nominalno rastjo plač, v katerih je dogovorjena povprečna rast plač med tri in pet odstotkov. Ta skupina je sestavljena iz nekaterih novih članic EU, Češke republike, Poljske in Slovenije in nekaterih starih članic EU, Francije, Irske, Luksemburga, Španije in Velike Britanije;
-države z »nizko« nominalno rastjo plač, v katerih je dogovorjena povprečna rast plač pod tri odstotke. Z izjemo dveh novih mediteranskih članic EU, Cipra in Malte, je v tej skupini večina starih članic EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Nemčija, Italija, Nizozemska, Portugalska in Švedska.
Povprečne realne rasti plač od leta 2002 do 2006 v Evropski uniji lahko razvrstimo v naslednje skupine:
-države z »zelo visoko« realno rastjo plač, v katerih je dogovorjena rast plač štiriodstotna in več. Ta skupina vključuje dve najnovejši članici EU, Bolgarijo in Romunijo, ter tri baltske države, Estonijo, Litvo in Latvijo;
-države z »visoko« realno rastjo plač, v katerih je dogovorjena rast med dvema in štirimi odstotki. V to skupino spadata dve novi članici EU, Češka in Poljska, ter Grčija;
-države s »srednjo« realno rastjo plač, v katerih je dogovorjena povprečna rast plač med enim in dvema odstotkoma. To skupina je sestavljena iz dveh novih članic EU, Madžarske in Slovaške, ter nekaterih starih članic EU-15, Francije, Irske, Finske, Švedske in Velike Britanije;
-države z »nizko« realno rastjo plač, v katerih je dogovorjena povprečna rast plač pod odstotkom. Z izjemo Slovenije in dveh novih mediteranskih članic EU, Cipra in Malte, je v tej skupini večina starih članic EU: Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija.
(Vir: EIRO - Evropska opazovalnica industrijskih odnosov, Poročilo, objavljeno 4. julija 2007)
Drage obleke in hrana, poceni tobak
V Sloveniji se v primerjavi s povprečjem EU oblačimo drago, kadimo pa poceni. Mednarodna raziskava o cenah, ki jo organizira EUROSTAT, je pokazala, da so bili v letih 2004 in 2005 med proizvodi v Sloveniji razmeroma najdražji poltrajni proizvodi, kamor sodijo oblačila in obutev. Tu so slovenske cene praktično na ravni povprečja takratnih 25 članic EU. Med glavnimi 12 potrošnimi skupinami proizvodov in storitev je bila glede na povprečje EU v Sloveniji najdražja skupina obleka in obutev; za izdelke iz te skupine smo morali odšteti šest odstotkov manj kot v povprečju v EU. V tej skupini je izstopala obleka, ki je bila od povprečja cenejša zgolj za tri odstotke, medtem ko je bilo treba za otroška oblačila odšteti v povprečju celo za 15 odstotkov več!
Hrana in brezalkoholna pijača je bila druga sorazmerno najdražja skupina; cene v tej skupini so dosegle 86 odstotkov povprečja v EU. Znotraj te skupine so bili sorazmerno najdražji kruh in izdelki iz žit, ki so bili le za pet odstotkov cenejši kot v povprečju v EU. Najcenejši so bili v Sloveniji mleko, mlečni izdelki in jajca, katerih cene so dosegale 77 odstotkov povprečja v EU. Alkoholne pijače in tobak so v Sloveniji za 35 odstotkov cenejši od povprečja EU, je pokazala raziskava. Še zlasti je izstopal tobak z nekaj več kot za 40 odstotkov nižjimi cenami od povprečja EU.
Kljub nižji splošni ravni cen v primerjavi s povprečjem EU pa smo v Sloveniji zaradi nižjih dohodkov zmogli kupiti realno manj proizvodov in storitev široke potrošnje. V primerjavi s 25 članicami EU smo tako v letu 2005 lahko realno kupili za četrtino manj. Za toliko manj smo lahko kupili tudi v primerjavi z Italijani, v primerjavi z Avstrijci pa celo za 40 odstotkov manj.
(24ur.com, 4.5. 2007)
Zadnji komentarji