Sindikalnik

Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije (ZSSS) s sprejetjem smernic za prihodnje delo na področju mladih vstopa na pomembno pot k utrjevanju sindikatov v širši družbi in s tem konstruktivno prispeva h gradnji boljše socialno – družbene klime.

ZSSS in mladi

Analize s področja poznavanja sindikatov med mlado populacijo nam razkrivajo pomanjkljivo znanje mladih o poznavanju dela in družbene vloge sindikatov. Ob pregledu učnih načrtov srednjih šol in fakultet ugotovimo, da sindikalne vsebine niso predmet razprave in del izobraževalnega procesa. Zaradi slabega družbenega znanja bodo sindikati morali nujno vzpostaviti celovito zunanjo podobo in učinkovite načine informiranja javnosti. Hkrati pa bodo mladi ponudili sindikatom nove perspektive in razumevanje spreminjajočih se življenjskih pogojev.  

ZSSS se mora povezovati z ostalimi organizacijami in združenji s področja dela z mladimi ter s skupnimi akcijami izvajati javne kampanje, informiranje in strokovne analize problemov mladih. Le na podlagi široko zastavljenega delovanja z mlajšo generacijo, bomo v našo organizacijo pritegnili dijake, študente in mlade delavke in delavce ter jih tako zavarovali in opogumili, da skupaj ukrepamo proti krivicam in negotovim situacijam v katere so danes vse pogosteje pahnjeni. Sindikati se morajo aktivno vključiti v delo izobraževalnih institucij, prispevati k njihovim vsebinam tudi skozi neformalne oblike sodelovanja, ozaveščanja in promocije sindikalizma. Če želimo, da bodo mladi vstopali v sindikate ZSSS, jim moramo ponuditi po vsebinah in pristopu prilagojeno delovanje. ZSSS si bo prizadevala, da vse njene članice vzpostavijo strukturo mladih (npr. zagovornik, predstavnik, koordinator, odbor za mlade itd.), le ta pa se bo povezala in sodelovala na ravni ZSSS. V sodelovanju s sindikati bo odbor za mlade ZSSS pripravljal strokovne analize perečih vprašanj in priprave na javne kampanje, katere pa bodo po potrebi izvajali sindikati dejavnosti in ZSSS.

Negotove oblike dela in zaposlitve

V času, ko je flexicurity (prožna varnost) končna rešitev za preveč toge in regulirane trge dela,  v skupino katerih naj bi sodila tudi Slovenija, lahko nestabilne oblike dela in zaposlitve razumemo kot enega izmed najmočnejših elementov  te strategije. Vendar se moramo nujno zavedati, da pojem »prožna varnost« nikakor ni enak pojmu »varna prožnost«, saj prvi določa jasne prednostne pravice tem spremenljivkam. Ekonomska učinkovitost ima v tem primeru prednost pred socialno varnostjo. Posledice uveljavitve »prožne varnosti« v slovenskem prostoru zelo močno učinkujejo prav na mlajšo populacijo. Le-ta se je prisiljena aktivirati za vsako ceno, da bi ubežala brezposelnosti in ohranila »delovno kondicijo«  Primerno temu se vse bolj krepi efekt pre-izobraženosti, ki se kaže v neujemanju izobrazbe mlade zaposlene osebe z zahtevami dela, ki ga opravlja. Dolgoročno bo to negativno vplivalo na izgradnjo družbe znanja v Sloveniji, h kateri naj bi stremeli. Vzporedno temu procesu se trg dela cepi na notranji del s institutom varne zaposlitve, ter zunanji del z visoko fleksibilnim vzorcem dela, katerega nosilci so praviloma predstavniki mlajših generacij. K temu prispeva predpostavka, da imajo mlajši delavci in delavke že zaradi bioloških danosti višji tolerančni prag stresa na delovnem mestu ter da so bolje prilagojeni zvišani intenzivnosti dela. Takšna, na osebnih okoliščinah utemeljena segregacija delovnih razmerij je klasična oblika diskriminacije, ki vodi v normalizacijo mobinga in izgorevanja na delovnem mestu. Ker pa se podjetniška kultura otepa vloge socialnega deležnika, je odgovornost za nastali položaj v celoti pripisana mladim. V takšnih razmerah je ustvarjanje stabilnih življenjskih pogojev za mlade izredno težko.

ZSSS naj po predlogu EKS ustvari in promovira sklop temeljnih pravic za vse zaposlene osebe, neodvisno od tipa dela in zaposlitve (npr. študentsko delo, avtorske, podjemne pogodbe, prostovoljno delo, zaposlitev za določen čas, delo preko zaposlitvenih agencij). Z različnimi ukrepi bo potrebno poudarjati nujnost sprememb sistema socialne varnosti, da bodo preko ustrezne dohodkovne podpore upoštevane spremenjene razmere na trgu dela ter hkrati povečal mobilnost delovne sile. Okrepili bomo sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami ter organizacijami trga dela z namenom vzajemnega informiranja tako študentske populacije kot tudi delodajalcev. Borili se bomo proti brezposelnosti mladih in za zviševanje njihovih možnosti na trgu dela. 

Mobing oziroma psihološko trpinčenje

Družbeno-ekonomska dinamika zadnjih petnajstih let je zlasti mlajše generacije zavedla v spoznanje, da sta medsebojno, pa tudi strukturno trpinčenje sprejemljivi praksa. Ponižujoče ravnanje in nespoštljivi odnosi so posplošeni, tako da je za opozarjanje in osveščanje o človeka vrednih odnosih in življenju skrajni čas. Nujna sta tudi hrabrenje in kultiviranje kvalitetnejših in polnejših medsebojnih, tako horizontalnih, predvsem pa vertikalnih medčloveških odnosov. Morebiti si je potrebno še pred pričetkom teh promocijskih aktivnosti priznati, da je določena mera trpinčenja in stresa delovnemu okolju imanentna, oziroma trditev, da se človek lahko (samo)uresniči le v delu, zavrniti kot ideološki konstrukt.

ZSSS bo naredila vse, da se psihološko trpinčenje ustrezno pravno sankcionira, kot oblika nasilja na delovnem mestu, dotlej pa bomo na ta pojav vztrajno opozarjali in odločno preganjali.

Problematika mladih družin v navezavi s stanovanjsko problematikoMladi v Sloveniji so soočeni z zelo močnim trgom profitnih stanovanj, katerih cene konstantno naraščajo. Če to seštejemo z izjemno nefleksibilno stanovanjsko in kreditno ponudbo, podprto z nadpovprečno visokim deležem lastniških stanovanj,  zlahka pridemo do podatka, da okoli tri četrtine mladih, do petintridesetega leta starosti, živi v skupnem gospodinjstvu s starši. V takšnem stanju se razrašča črni trg nepremičnin, kjer so mladi v uradni statistiki še vedno prikazani na istem stalnem naslovu skupaj s starši. Posledica takšne stanovanjske antipolitike mladi (najemniki) čutijo v slabi kvaliteti bivanja ter vedno znova preloženi odločitvi o ustvarjanju družine, saj zanjo nimajo izpolnjenih osnovnih socialno - ekonomskih pogojev. Zato ni  presenetljivo, da se povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka vse bolj približuje tridesetemu letu starosti. ZSSS bo zagovarjala in opozarjala na pravice najemnikov, med katerimi je izjemno veliko mladih v posebno ranljivem prehodu v samostojnost. ZSSS bo vztrajno nadzorovala učinkovitost stanovanjske javne politike, predvsem v sferi pospešene gradnje neprofitnih stanovanj in možnosti različnih oblik subvencioniranja bivanja mladih družin. Poudarjali bomo, da vrsta državnih in družbenih institucij s svojo togostjo ne sledi povečani fleksibilnosti družbe nasploh in ne prispeva k cilju doseganja družbe znanja.