Na spletni strani Financ si lahko preberemo članek Lane Dakić “Renault bo odpuščal v Evropi”. Tako je - Renault bo po poročanju BBC-ja odpustil približno 5000 delavcev po Evropi.
In to v času, ko se mu je v prvih šestih mesecih povečal dobiček za 37 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani - z 1,07 milijarde evrov na 1,467 milijarde evrov….
Celoten članek je dosegljiv na spodnji povezavi
Razgledi.net, 24. 7. 2008
Inovacije so bile gonilna sila tranzicije gospodarstev v državah Srednje in Vzhodne Evrope v zadnjih 20 letih. Toda le malo teh inovacij so izvedla domača podjetja, večino so z investicijami prinesle nadnacionalke. Zlasti to velja za razvoj novih izdelkov, v svoji analizi ugotavlja Economist Intelligence Unit. Gospodarstva držav v regiji zaradi tega ostajajo ranljiva, to pomanjkljivost je mogoče odpraviti tako, da se vlade, univerze in domači poslovni subjekti povežejo in ustvarijo okolje, primerno za inovacije.
Celoten članek je dosegljiv na
Včeraj je bila v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije novinarska konferenca “MLADI KOT TRŽNO BLAGO”, kjer je bilo govora o zaposlitveni in življenjski situaciji, v kateri so se dandanes znašli mladi.
Nekaj statističnih utrinkov:
Slovenija se je po izrabi začasnih zaposlitev (»temporary contracts«) z 18,3 % deležem v četrtem četrtletju 2007 skupaj z Nizozemsko uvrstila na četrto mesto, takoj za Španijo (30,9 %), Poljsko (28,4%) ter Portugalsko (22,3 %).
V zadnjih letih je na območju EU opazen porast deleža zaposlitev za določen čas. Med leti 1997 in 2007 je število zaposlitev za določen čas kot delež vseh zaposlitev v EU27 naraslo iz 11,4% na 14,5%. Izjemen porast je zabeležila Poljska, kjer je delež zaposlitev za določen čas poskočil iz 4,8% leta 1997 na kar 28,2% leta 2007. Velik porast je prav tako zabeležila Slovenija, ki je leta 1999 zabeležila 10,5% delež zaposlitev za določen čas, medtem ko se je leta 2007 ta delež zvišala na 18,5%, kar za Poljsko predstavlja drugi največji porast deleža zaposlitev za določen čas v EU državah med leti 1999 in 2007. V istem času je Danska zabeležila padec deleža zaposlitev za določen čas iz 9,6% na 8,7% (EUROSTAT)
Razširjenost začasnih zaposlitev je še posebej velika med mladimi (15–24 let). V večini držav je delež začasnih zaposlitev med mladimi večji kot med ostalimi zaposlenimi. Po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU s 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo začasno zaposlitev (ženske: 76,1 %, moški: 60 %). (UMAR, Poročilo o razvoju 2008)
V Sloveniji je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi za nedoločen čas 4% in zaposlenimi za določen čas 11%, ter med polno zaposlenimi 4%, in med delno zaposlenimi 7%. (EUROSTAT)
Do konca septembra 2007 je bilo več novih zaposlitev z nižjo izobrazbo in manj novih zaposlitev s srednjo in višjo ali visoko izobrazbo kot lani. Manj je bilo tudi razpisanih potreb po delavcih z višjo in visoko izobrazbo (UMAR)
Po podatkih SURS je povprečna neto plača v Ljubljani meseca januarja 2008 znašal slabih 990 € ( 981,7 €). Povprečna oglaševana cena stanovanja v Ljubljani pa je znašala 171.000 €a ali 2.894€ / m2. Če oglaševano ceno zmanjšamo za 5%, kolikor naj bi znašala razlika med oglaševano in prodajno ceno, to pomeni, da je treba za nakup povprečnega stanovanja odšteti kar 164 ljubljanskih povprečnih plač ( to znese 13 let ali 35,6 let, če bi vsak mesec varčevali po 400 € ter tako živeli na minimalni plači - ne upoštevajoč inflacije). Za povprečno enosobno stanovanje je treba odšteti 114 plač in za povprečno dvosobno 153 plač. Če bi v izračun vzeli povprečno neto plačo za Slovenijo, pa bi bile številke še višje.
Posnetek celotne novinarske konference si lahko ogledate na spodnji povezavi.
http://www.octostream.net/show/index.php?stranka=zsss&projekt=104&tip=tree&logo=zsss.css
ZSSS zaradi znižanih nadomestil opozarja na stisko delovnih invalidov
Reforma leta 2003 je invalidom po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča denarna nadomestila znižala za polovico. Odgovorna za stisko teh ljudi je država, ki bi morala to napako popraviti, je poudaril Semolič. Denarna nadomestila delovnim invalidom po 1. januarju 2003 so nižje odmerjena, kar naj bi delovne invalide spodbudilo, da bolj zavzeto vstopajo v poklicno rehabilitacijo, ki naj bi jim omogočila poklicno napredovanje in s tem višjo socialno varnost.
“Dimovski nas ni poslušal”
“To je perverzno, saj redkim, preredkim uspe rehabilitacija, vemo pa, da se delodajalci otepajo delovnih invalidov, ki se jim je z reformo socialna varnost drastično znižala,” pojasnjuje Semolič in dodaja, da jih takratni minister za delo Vlado Dimovski ni poslušal. Zakon je treba spremeniti, zato je Semolič izrazil upanje, da se bo to zgodilo kmalu in da po parlamentarnih volitvah ne bodo pozabili na to.
“Znižala se je tako osnova za odmero denarnih nadomestil kot tudi odmera od osnove”
Kljub temu pa so, zahvaljujoč ZSSS, vsi delovni invalidi, ki so do 1. januarja 2003 po predpisih, ki so veljali do konca leta 1999, obdržali enaka nadomestila do upokojitve. Pri “novih”, torej tistih po reformnem zakonu 2003, pa se je znižala tako osnova za odmero denarnih nadomestil kot tudi odmera od osnove, je poudarila izvršna sekretarka ZSSS in članica Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) Lučka Böhm.
Celoten članek si lahko preberete na spodnji povezavi:
Slovenke s 5% manjšo plačo kot Slovenci
Razlog je različna razporeditev
Delo, RTV SLO/STA
V Sloveniji so ženske leta 2006 v povprečju zaslužile 95 odstotkov povprečne bruto plače moških, kažejo podatki statističnega urada.
Ženska bruto plača je v povprečju znašala 6,48 evra (1.554 tolarjev) na uro, medtem ko je moška bruto plača na uro v povprečju znašala 6,82 evra (1.636 tolarjev), je razvidno iz ankete o strukturi plače, ki se izvaja vsaka štiri leta v državah članicah Evropske unije. Razlike nastajajo zaradi različne razporeditve moških in žensk po dejavnostih, poklicih, izobrazbi, starosti in drugih dejavnikov.
V večini dejavnosti so moški zaslužili v povprečju več od žensk, razen v gradbeništvu in oskrbi z elektriko, plinom in vodo. Razlog za to je poklicna in izobrazbena struktura, saj je bil v teh dveh dejavnostih višji delež žensk z višjo šolsko izobrazbo. V gradbeništvu so bile bruto plače žensk v povprečju višje za 19,1 odstotka, v oskrbi z elektriko, plinom in vodo pa za 4,1 odstotka.
Najvišja razlika med moškimi in ženskimi plačami je bila v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer skoraj za 30 odstotkov.
Leta 2006 je bila najvišja povprečna letna bruto plača v velikih podjetjih (250 zaposlenih ali več), znašala je 15.657 evrov (3,7 milijona tolarjev) na zaposlenega, medtem ko je v t. i. mikropodjetjih (maj kot deset zaposlenih) povprečna letna bruto plača znašala 11.075 evrov (2,6 milijona tolarjev) na zaposlenega.
| Plače po Anketi o strukturi plač |
Delo, Helena Kocmur, 29.6. 2008
Ljubljana - Po petih letih nepretrgane globalne gospodarske rasti je začela svetovna inflacija dosegati zgodovinske razsežnosti. V Evropi in Savdski Arabiji je inflacija dosegla najvišjo raven v zadnjih 16 letih, vseevropska javnomnenjska raziskava, ki jo je na začetku tedna objavila evropska komisija, pa je pokazala, da je postala inflacija prvič, odkar izvajajo te raziskave, največja skrb državljanov Evropske unije. Tudi Slovencev.
Z najvišjo inflacijo se sicer spopadata Venezuela in Ukrajina (31 odstotkov), sledijo Šrilanka (26), Vietnam (25), Egipt (19,7) in Pakistan (19,27). Celo Japonska, od koder so v zadnjem desetletju praviloma poročali o deflaciji, so maja zaznali inflacijo, ki so jo povzročile višje cene hrane in nafte. Zaskrbljenost narašča tudi v Evropi, saj je inflacija, sovražnik prebivalstva številka ena, junija znova poskočila. V Španiji, denimo, četrtem največjem gospodarstvu evrskega območja, je dosegla rekordnih 5,1 odstotka, močno pa je narasla tudi v šestih nemških pokrajinah, predvsem zaradi rekordno visokih cen nafte, ki so se povzpele na skoraj 140 dolarjev za sodček. Zadnji podatki kažejo, da se je povprečna inflacija v evrskem območju z majskih 3,7 odstotka junija še povišala, in sicer na 3,9 odstotka.
Da je inflacija v njihovi državi ta trenutek najpomembnejše vprašanje, je prepričanih 37 odstotkov Evropejcev oziroma 11 odstotkov več kot ob zadnjem Eurobarometru prejšnjo jesen. Med 14 državami, katerih državljani inflacijo vidijo kot največji problem, je tudi Slovenija, ki si prvo mesto deli z Latvijo. V obeh državah je 71 odstotkov vprašanih prepričanih, da je inflacija trenutno težava številka ena. Inflacija je tudi v razvitih evropskih državah ogrozila javne finance, čedalje večja draginja pa je oklestila družinske proračune in zmanjšala kupno moč prebivalstva. Britanski premier Gordon Brown, denimo, je minuli teden že pozval svoje ministre, naj se odpovedo 1,5-odstotnemu povišanju svojih plač, da bi k enakemu dejanju spodbudili še druge javne uslužbence.
Vir: http://www.delo.si/clanek/62870
Omenjena raziskava EUROBAROMETRA je dosegljiv na spodnjem linku:
http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb69/eb_69_first_en.pdf
RTV SLO, 29.6. 2008
Nemški Siemens naj bi po poročanju nekaterih svetovnih medijev zaradi neugodnih globalnih gospodarskih razmer odpustil 4 % (17.200) zaposlenih.
Od tega 6.400 v Nemčiji, kjer je skupno zaposlenih okoli 136.000 ljudi. Brez dela naj bi ostalo predvsem administrativno osebje.
Družba, ki po vsem svetu zaposluje 435.000 delavcev, pisanja ne komentira, uprava pa je že marca napovedala, da bodo prihodki multinacionalke v trenutnem četrtletju za 900 mio. evrov nižji od pričakovanih. Siemensov dobiček je bil v prvem četrtletju s 412 milijoni evrov za 67 odstotkov nižji od primerljivega lanskega obdobja (1,3 milijarde).
SURS, 24.6.2008
Eurostat je danes objavil kratkoročno napoved (angl. now-cast) bruto domačega proizvoda na prebivalca v standardih kupne moči (BDP v SKM) za leto 2007. Objavljeni rezultati temeljijo na prvih ocenah paritet kupne moči (PKM) za leto 2007 ter na prvih ocenah podatkov o BDP-jih v nacionalnih valutah in na podatkih o prebivalstvu za isto leto in za 35 držav.
Pariteta kupne moči (faktor za preračun BDP-ja v nacionalni valuti v BDP v SKM) je bila za leto 2007 za Slovenijo ocenjena na 0,755 evra/1 SKM. Toliko je znašal tudi faktor splošne ravni cen v Sloveniji glede na povprečno raven cen v EU-27.
Bruto domači proizvod Slovenije v SKM je tako v letu 2007 znašal 44,4 milijarde SKM in je bil, izražen na prebivalca in glede na povprečnega v EU-27, nižji za 11 %.
Primarkove trgovine so v zadnjih nekaj letih po vsej Britaniji pognale kot gobe po dežju. Ni presenetljivo, da je eden izmed desetih kosov garderobe, prodanih v Britaniji, prodan v verigi Primark, ki je trgovinski konglomerat z glavnim sedežem na Irskem. V treh državah ima že 177 trgovin s skupaj 1,6 milijona kvadratnimi metri prodajne površine in 25.000 zaposlenimi.
Ko je Primark odprl prvo trgovino v Britaniji, kje drugje kot na londonskem Oxford Streetu, so jo mlade Britanke napadle, kot bi bila oblačila zastonj. V prvih desetih dneh so prodali več kot milijon kosov garderobe
Ni presenetljivo, da zavistne konkurenčne verige poskušajo posnemati Primarkov koncept, po katerem ta ponuja novo modo hitro in poceni.
In sedaj trenutek resnice:
Zahvaljujoč skupni sedemmesečni tajni novinarski preiskavi BBC, avtorjev priljubljene televizijske oddaje Panorama in tednika Observer, je zdaj prišlo na dan, da v ozadju tega sumljivega koncepta ni nič čudežnega. Odkritje ni presenetljivo: majice, obleke in druga oblačila, ki jih Primark ponuja za vsega nekaj funtov, šivajo večinoma otroci, stari celo le enajst let. Preiskava je pokazala, da za tovarne, s katerimi je sodeloval Primark v Indiji, v pravcatih suženjskih razmerah od jutra do večera skoraj zastonj delajo lačni in celo žejni otroci, med drugim v taboriščih v južni Indiji, kamor so se zatekli tamilski begunci iz Šrilanke.
Celoten članek si lahko preberete na spodnji povezavi:
Dnevnik, 26.6. 2008
DZ je v nadaljevanju današnjega zasedanja prešel na razpravo o zakonu o enkratnem pokojninskim dodatku, s katerim bi okoli 250.000 upokojencev z najnižjimi pokojninami zaradi inflacije prejelo enkraten finančni dodatek. Zakon je v državni zbor vložila vlada, sodeč po predstavitvi stališč poslanskih skupin pa bo med poslanci deležen široke podpore
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Romana Tomc je v uvodni predstavitvi poudarila, da si vlada prizadeva izboljšati ekonomsko-socialni položaj. Po njenih besedah bo zakon izboljšal položaj več kot 250.000 upokojencev. Dodatek bo izplačan v avgustu v treh različnih višinah.
Najvišji znesek, 150 evrov, se bo izplačal uživalcem pokojnin, ki so enake ali nižje od 403,63 evra. Uživalcem pokojnine, enake ali nižje od 450 evrov in višje od 403,63 evra, se bo izplačal dodatek v višini 100 evrov. Upokojenci, katerih pokojnina presega 450 evrov in hkrati ni višja od 500 evrov, pa bodo prejeli 80 evrov dodatka, je pojasnila.
Vir:
Zadnji komentarji